Jedro

Izredna denarna socialna pomoč je opredeljena v 33. členu ZSVarPre kot posebna oblika denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli, če se ugotovi, da se samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla in ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Trenutna materialna ogroženost je pravni standard in ta v zakonu ni posebej definiran. Center za socialno delo ga ugotavlja v vsakokratnem primeru posebej. Pri tem gre za diskrecijsko pravico Centra za socialno delo, ki lahko pri istem dejanskem stanju izmed več pravno enako možnih odločitev izbere odločitev, ki jo šteje za konkretni primer za najbolj primerno. Toženec je v konkretnem primeru pravilno presodil, da je pri tožniku zaradi nastalih izrednih stroškov nastal razlog materialne ogroženosti in je sredstva dodelil za določen namen. Dodelitev izredne denarne socialne pomoči za plačilo zapadlih položnic električne energije, najemnine stanovanja in zapadlih stanovanjskih stroškov ogrevanja ter vode je, ob dodeljeni maksimalni višini izredne denarne socialne pomoči, dodelitev za namene, za katere jo je tožnik v okviru materialne ogroženosti najbolj potreboval. Zato tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb toženca in priznanje izredne denarne socialne pomoči v višjem znesku ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da sta odločbi tožene stranke št. ... z dne 5. 6. 2014 in Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) A. št. ... z dne 28. 1. 2013 nezakoniti in se odpravita, da je tožeča stranka na podlagi vloge za dodelitev izredne denarne socialne pomoči z dne 8. 1. 2013 upravičena do izredne denarne socialne pomoči v enkratnem znesku v višini 260,00 EUR za namene plačila zapadlih položnic električne energije, najemnine stanovanja, zapadlih stanovanjskih stroškov ogrevanja in vode ter položnic B. d.d. (I. točka izreka), sklenilo, da stroški tožeče stranke za pravno svetovanje in zastopanje bremenijo proračun Republike Slovenije (II. točka izreka) in da tožeča stranka krije sama svoje stroške, potne in druge materialne stroške v skupni višini 47,34 EUR, ki so ji nastali v predsodnem in sodnem postopku (III. točka izreka).

Ugotovilo je, da je bila tožniku izredna denarna socialna pomoč dodeljena v maksimalnem mesečnem znesku izredne denarne socialne pomoči, ki se dodeli samski osebi. Prav tako je bilo pravilno odločeno o namenu dodelitve te pomoči. 2. Pritožuje se tožnik. Meni, da sodišče zmotno ocenjuje situacijo, da ni uspel dokazati, da je preko plačilnega sistema C. kupoval hrano v marketu D. v E. ali na F. v A.. Takšna ocena je pristranska in v njegovo škodo. Trgovina G. je živilska trgovina. Plačilni sistem C. je uporabljal najprej zgolj na bencinskih servisih, saj ni vedel, da je z njim mogoče plačevati tudi v trgovskem podjetju H. d.d. Obstaja sicer dvom, ali je na F. kupil hrano ali kaj drugega, vendar je najbolj logično, da je z zadnjim možnim plačilnim sredstvom kupil hrano, kot kaj drugega, saj ni šlo za neke poljubne nakupe, ampak za nakupe hrane v izrednih razmerah. Res ni shranil računov iz tistega časa, saj takrat ni razmišljal o povračilu stroškov ampak o preživetju. Da pa je takrat nekaj kupoval dokazuje s specifikacijami B. položnic plačanih z C.. Napačna je presoja sodišča, da ni potrebno zaslišanje I.I., saj bi jo sodišče lahko zaslišalo kot pričo, zakaj je porabil sredstva in ali ona kot pristojna referentka dvomi o namenski porabi ali ne. Razčistiti bi bilo potrebno, ali bi navedena referentka morala v izpodbijani odločbi pojasniti, zakaj zavrača njegovo vlogo v delu, ki se nanaša na poplačilo položnic B.. Meni, da je razpravljajoča sodnica ravnala v njegovo škodo in pristransko, saj se je postavila v vlogo toženke in v sodbi zagovarjala interese tožene stranke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 5. 6. 2014, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 28. 1. 2013. S slednjo je bilo odločeno, da se tožniku odobri izredna denarna socialna pomoč v enkratnem znesku v višini 260,00 EUR za plačilo zapadlih položnic električne energije, najemnine stanovanja in zapadlih stanovanjskih stroškov ogrevanja ter vode v višini 260,00 EUR.

6. V predmetni zadevi je sporno, ali je bilo v predsodnem in v dosedanjem sodnem postopku pravilno odločeno, da je bila tožniku dodeljena izredna denarna socialna pomoč za plačilo zapadlih položnic električne energije, najemnine stanovanja in zapadlih stanovanjskih stroškov ogrevanja ter vode, ne pa tudi za poplačilo terjatev do B..

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre), ki ureja pravico do denarne socialne pomoči. Izredna denarna socialna pomoč je opredeljena v 33. členu ZSVarPre kot posebna oblika denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli, če se ugotovi, da se samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla in ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Izredna denarna socialna pomoč se glede na potrebe samske osebe ali družine dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega in tretjega odstavka 36. člena tega zakona. Izredna denarna socialna pomoč po višini mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.

8. Pravilno poudarja prvostopenjsko sodišče, da se o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči po 33. členu ZSVarPre odloča po prostem preudarku, kar pomeni, da je ocena, ali se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti, prepuščena toženi stranki. Ta seveda nima diskrecijske pravice, da bi pomoč dodelila za drug namen in v višjem znesku od zakonsko predpisanega.

9. Višje delovno in socialno sodišče je že v sodbi Psp 865/2007 z dne 31. 1. 2008 zavzelo stališče, da je trenutna materialna ogroženost pravni standard in da v zakonu ta pravdni standard ni posebej definiran. Center za socialno delo ga ugotavlja v vsakokratnem primeru posebej. Pri tem gre za diskrecijsko pravico Centra za socialno delo, ki lahko pri istem dejanskem stanju, izmed več pravno enako možnih odločitev, izbere odločitev, ki šteje za konkretni primer za najbolj primerno. Tudi v danem primeru je po mnenju pritožbenega sodišča, v skladu z navedenim načelom, pravilno prisodil, da je pri tožniku zaradi nastalih izrednih stroškov nastal razlog materialne ogroženosti in sredstva dodelil za določen namen. Dodelitev izredne denarne socialne pomoči za plačilo zapadlih položnic električne energije, najemnine stanovanja in zapadlih stanovanjskih stroškov ogrevanja ter vode je tudi po oceni pritožbenega sodišča, ob dodeljeni maksimalni višini izredne denarne socialne pomoči, dodelitev za namene za katere jo je tožnik v okviru materialne ogroženosti izredno denarno socialno pomoč najbolj potreboval. 10. Pritožba se neupravičeno zavzema, da bi moralo biti z izredno denarno socialno pomočjo kot namen določeno tudi plačilo računov C., s katero naj bi tožnik kupoval hrano. Plačilo hrane spada med stroške, ki se pokrivajo z denarno socialno pomočjo, do katere pa je bil v tem obdobju upravičen tudi tožnik, na podlagi odločbe Centra za socialno delo A. z dne 25. 9. 2012, št. ..., saj mu je ta bila dodeljena za čas od 1. 10. 2012 do 31. 3. 2013. Že iz navedenega razloga je bila odločitev, ki se s pritožbo izpodbija, pravilna.

11. Brez podlage so pritožbene navedbe, da se je razpravljajoča sodnica postavila v vlogo tožene stranke in v sodbi zagovarjala interese toženke ter tako ravnala pristransko in v škodo pritožnika. Navedeno ne iz postopka pred prvostopenjskim sodiščem ne iz izpodbijane sodbe in njene obrazložitve ne izhaja. Zgolj zato, ker je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo pa mu ni mogoče očitati pristranskosti.

12. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da ni bilo potrebno zaslišanje predlagane priče I.I., zaposlene na Centru za socialno delo A.. Kakšna je odločitev tožene stranke je razvidno iz napadene odločbe, ki jo je tožnik v sodnem postopku tudi izpodbijal. Ravno sodno varstvo pa je tisto, katerega namen je, da se ugotovi pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne in prvostopenjske odločitve.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.