Jedro

Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljevanju sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje tožniku naložil v plačilo neplačane prispevke za programe RTV Slovenija za obdobje od novembra 2006 do vključno marca 2007, s pripadajočimi obrestmi do 23. 4. 2007 v skupnem znesku 56,47 EUR v 15-tih dneh od vročitve odločbe. V obrazložitvi je navedeno, da tožnik ni podal izjave, da nima svojega televizijskega sprejemnika in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega televizijskega sprejemnika, zato mora v skladu s 4. odstavkom 31. člena Zakona o radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, v nadaljevanju ZRTVS-1) plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Nadalje navaja, da je iz evidenc, ki jo RTV Slovenija vodi v skladu z 38. in 39. členom ZRTVS-1, ugotovljeno, da je tožnik na dan izdaje odločbe dolžan plačevati RTV prispevke.

Organ druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno, ter navaja, da prej veljavna zakonodaja kot tudi 31. člen ZTRVS-1 določa, da kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci zavezancev ter o načinu plačevanja RTV prispevka (Uradni list RS, št. 39/00, v nadaljevanju Pravilnik-2000), ki je veljal od 20. 5. 2000 do 21. 7. 2004, je določal način trajne odjave sprejemnika v 16. členu in sicer, če zavezanec poda izjavo, da v svojih prostorih nima svojega in tudi ne uporablja tujega RTV sprejemnika, ter da je bil seznanjen s posledicami neresnične izjave. Nadalje, da je zavezanec oproščen plačila prispevka za naslednji(e) mesec(e), če poda izjavo do 20. v mesecu. Dne 21. 7. 2004 je pričel veljati nov Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija (Uradni list RS, št. 75/04, v nadaljevanju Pravilnik), ki v 15. členu določa, da zavezanec lahko odjavi svoj(e) sprejemnik(e), kolikor na območju Republike Slovenije nima več svojega(jih), niti v svojih prostorih ne uporablja tujih sprejemnikov. To stori tako, da poda pisno vlogo za odjavo sprejemnikov, ki je sestavni del Pravilnika in ki mora vsebovati vse obvezne sestavine, predpisane v navedenem členu Pravilnika. V 17. členu Pravilnika je določeno, da zavezanec plačuje RTV prispevek do vključno meseca, v katerem je podal popolno izjavo oziroma do vključno meseca, v katerem RTV Slovenija odloči o razbremenitvi obveznosti plačila na podlagi 14. člena Pravilnika. Tožnik izjave ni podal, čeprav je bil z mesečnimi obvestili o obveznosti plačila RTV prispevka obveščen o načinu odjave TV sprejemnika. Prav tako je iz dokumentacije razvidno, da je tožnik TV sprejemnik prijavil dne 1. 1. 1984. Prijava je bila pravna podlaga, da je tožnik postal zavezanec v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom. V spisu pa ni nobenih dokazil, niti se tožnik v pritožbi nanje ne sklicuje, ki bi dokazovala, da bi tožnik kadarkoli odjavil TV sprejemnik v skladu z veljavnimi predpisi.

V tožbi tožnik navaja, da je dne 12. 5. 2008 prejel odločbo organa druge stopnje, s katero se ne strinja, ker Občina Lukovica, DURS in Komunala ne uredijo nobene stvari. V nadaljevanj citira člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o pravdnem postopku in Zakona o izvršbi in zavarovanju, ter dodaja, da je že bil pri županu in da se zadeva ne uredi. Uredila se ni cesta v Korpe, njegovo zemljo je sodišče dalo sosedu. Zahteva, da mu občina uredi stvari, uredi pot na parcelo ter da se mu preneha zapirati pot. Soseda mu zapirata vodo, poti, ne dovolita mu na zdravljenje. Ima zdravstvene težave, na levo oko je slep, glavo ima belo, voda mu uhaja. Poudarja, da mu občina Lukovica ne uredi nobene stvari, samo pošilja na DURS. Sosed ne dovoli, da bi dobil odškodnino od DARSA, prav tako mu Občina Lukovica in Komunala ne plačata nobene odškodnine. Občina Lukovica je prav tako kriva, da ima zaprt tekoči račun.

Tožena stranka je posredovala upravne spise, ni pa podala odgovora na tožbo.

Tožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru tožnik ni plačal RTV prispevkov za obdobje junij do oktober 2006, zato je potrebno uporabiti predpise, ki so veljali v tem obdobju, in sicer ZTRVS-1 objavljen v Uradnem listu RS, št. 96/05 in Pravilnik objavljen v Uradnem listu RS, št. 75/04. Glede na navedeno je brezpredmetno sklicevanje organa druge stopnje tudi na prej veljavne predpise.

V 31. člena ZRTVS-1 je določeno, da kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljevanju sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave. Na podlagi 15. člena Pravilnika zavezanec lahko odjavi svoj(e) sprejemnik(e), kolikor na območju Republike Slovenije nima več svojega(ih) sprejemnika(ov), niti v svojih prostorih ne uporablja tujih sprejemnikov. Vlogo za odjavo sprejemnikov mora zavezanec podati pisno na predpisanem obrazcu za odjavo, ki je sestavni del tega pravilnika, v različici za fizične osebe in pravne osebe oziroma posameznike, ki opravljajo samostojno dejavnost in ki mora vsebovati naslednje obvezne sestavine: sklicno številko zavezanca; ime in priimek oziroma naziv zavezanca; davčno številko oziroma identifikacijsko številko zavezanca; naslov oziroma sedež zavezanca; izjavo, da zavezanec nima več svojega in da v svojih prostorih ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je seznanjen z zakonskimi posledicami neresnične izjave; navedbo razloga za odjavo sprejemnika; obdobje, za katerega zavezanec odjavlja sprejemnik; vrsto sprejemnika (radijski oziroma televizijski sprejemnik), ki je predmet odjave ter za pravne osebe in posameznike, ki opravljajo samostojno dejavnost dodatno še število in vrsto rabe odjavljenih sprejemnikov; navedbo dokaza, ki utemeljuje resničnost podane izjave; lastnoročni podpis zavezanca.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnik zavezanec za plačilo RTV prispevka že od 1. 1. 1984, in da v obdobju ko ni plačeval RTV prispevka, sprejemnika ni odjavil. Prav tako iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi zaprosil za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo dospelih neplačanih prispevkov za programe RTV Slovenija, zamudnih obresti iz razloga ogroženosti preživljanja na podlagi 1. člena Pravilnika o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo prispevka za programe RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 94/2006). Tožbeni ugovori, ki jih tožnik navaja, pa ne vplivajo na obveznost plačila RTV prispevka, temveč se nanašajo na druge postopke. Nestrinjanje tožnika z drugimi postopki pa ne morejo biti razlog za neplačevanje RTV prispevka. Prav tako tožnik v tožbi ne navaja, zakaj RTV prispevkov ni mogel poravnati, niti ne zatrjuje, da je odjavil sprejemnik, niti da je zaprosil za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačila dospelih neplačanih prispevkov. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.