Jedro

Tožeča stranka s sklicevanjem na odločitev v zadevi II Cpg 1508/2015 ne more doseči drugačne odločitve, saj je odločitev v vsakem civilnem sporu rezultat trditev in dokazov, ki jih stranki ponudita ter rezultat dokaznega postopka, ki ga izvede sodišče prve stopnje.

Za sklepčnost tožbe je zadostovalo zgolj zatrjevanje, da je tožena stranka Aneks podpisala, nadaljnja konkretizacija zahtevka pa je bila odvisna od (sklepčnosti) ugovora tožene stranke. Ker je tožena stranka podpisu Aneksa konkretizirano nasprotovala, bi morala tožeča stranka ustrezno dopolniti svojo trditveno podlago v zvezi s podpisom tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25565/2016 z dne 17. 3. 2016 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrne (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni toženi stranki plačati njene pravdne stroške v višini 226,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude s plačilom tečejo od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Večji del pritožbe tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da zmotno ni upoštevalo dejstva, da je višje sodišče v zadevi II Cpg 1508/2015 ugotovilo, da je tožena stranka podpis Aneksa št. 1 z dne 3. 1. 2013 (v nadaljevanju Aneks) priznala. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka s sklicevanjem na odločitev v zadevi II Cpg 1508/2015 ne more doseči drugačne odločitve, saj je odločitev v vsakem civilnem sporu rezultat trditev in dokazov, ki jih stranki ponudita ter rezultat dokaznega postopka, ki ga izvede sodišče prve stopnje. Zato nasprotne pritožbene trditve niso utemeljene.

7. Nadalje tožeča stranka sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Zmotno je pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da tožeča stranka ni zanikala, da tožena stranka Aneksa ni podpisala. Tožena stranka je namreč podpis Aneksa obrazloženo zanikala, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da tožeča stranka ni nasprotovala trditvam tožene stranke, s katerimi je slednja zatrjevala, da Aneksa ni podpisala (in da se je izrecno protivila uvedbi 24-urnega fizičnega varovanja objekta). Posledično tožeča stranka podpisa Aneksa ni dokazala. Za sklepčnost tožbe je namreč zadostovalo zgolj zatrjevanje, da je tožena stranka Aneks podpisala, nadaljnja konkretizacija zahtevka pa je bila odvisna od (sklepčnosti) ugovora tožene stranke. Ker je tožena stranka podpisu Aneksa konkretizirano nasprotovala, bi morala tožeča stranka ustrezno dopolniti svojo trditveno podlago v zvezi s podpisom tožene stranke. Zgolj s sklicevanjem na ugotovitve sodišča v drugem postopku (II Cpg 1508/2015), pa kot že rečeno zase ugodnejše odločitve v tem postopku ne more doseči. Glede na navedeno pritožbeni očitki o zmotni uporabi pravila o trditvenem in dokaznem bremenu niso utemeljeni.

8. Pritožbene navedbe o storitvi kaznivega dejanja so pavšalne in nekonkretizirane, zato nanje pritožbeno sodišče niti ni moglo konkretizirano odgovoriti. Tudi sicer pa vprašanje obstoja kaznivega dejanja za obravnavano zadevo ni odločilno (prvi odstavek 360. člena ZPP), saj je civilno sodišče ob določenih pogojih vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, za kar pa v konkretnem primeru ne gre (14. člen ZPP).

9. Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožeče stranke zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožena stranka pa sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).