Jedro

V zadevnem pravdnem postopku zavezanka za plačilo sodne takse ni tožnica, ampak se sodna taksa plača iz predujma za stroške postopka, ki ga mora skladno s četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 založiti družba, za račun katere je vložena družbeniška tožba.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kljub temu, da še ni sprejelo odločitve, ali je podana procesna predpostavka aktivne procesne legitimacije tožnice, nadaljevalo postopek, kot da je ta procesna predpostavka izpolnjena, in na podlagi določbe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 pritožnici z izpodbijanim sklepom naložilo, da založi predujem za stroške postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Družba A., d. o. o., in tožeča stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugovoru tožnice zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1812/2022 z dne 23. 12. 2022 ugodi in se izpodbijani plačilni nalog razveljavi (I. točka izreka). Družbi A., d. o. o., je naložilo, da mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa za stroške predmetnega postopka založiti predujem v znesku 17.769,98 EUR na račun sodišča ..., sicer ga bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se je pravočasno pritožila družba A., d. o. o. Pritožuje se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da stroške takse naloži v plačilo tožeči stranki.

3. Tožnica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne in izpodbijani sklep potrdi, zavezancu za plačilo pa naloži obveznost plačila stroškov tožnice v zvezi s pritožbenim postopkom, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. 503. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da lahko družbenik vloži tožbo v svojem imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe (prvi odstavek). Družbenik lahko vloži tožbo iz prejšnjega odstavka, če je prej brez uspeha zahteval od drugega družbenika izpolnitev obveznosti ali opozoril družbo na neizpolnitev in če je: - skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi take tožbe, pa ga skupščina ni sprejela; - skupščina sprejela tak sklep, pa ni imenovala posebnega zastopnika za vložitev tožbe, če je bilo to potrebno; ali - skupščina sklep sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ni vložil tožbe (drugi odstavek). Družbenik lahko vloži tožbo iz prvega odstavka tega člena tudi proti poslovodji, ki ni izpolnil dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe. Tožba proti poslovodji se vloži ob smiselni uporabi določb prejšnjega odstavka (tretji odstavek). Stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. S sklepom sodišče naloži družbi, da založi predujem za te stroške. Če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Če je vložitev tožbe neutemeljena, sme družba zahtevati povrnitev stroškov od družbenika, ki je vložil tožbo iz prvega odstavka tega člena, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (četrti odstavek).

6. Tožnica, ki trdi, da je družbenica družbe A., d. o. o., v tem pravdnem postopku s tožbo na podlagi 503. člena ZGD-1 zahteva, da toženec, ki je družbenik in poslovodja družbe A., d. o. o., tej družbi plača odškodnino in da se tožencu prepove nadaljnje povzročanje škode tej družbi. Sodišče prve stopnje je po prejemu tožbe izdalo plačilni nalog, s katerim je tožnici naložilo plačilo 6.525,00 EUR sodne takse za redni postopek. Tožnica je zoper plačilni nalog vložila ugovor. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru tožnice zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ugodilo in plačilni nalog razveljavilo ter družbi A., d. o. o., naložilo, da za stroške predmetnega postopka založi predujem v znesku 17.769,98 EUR.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Četrti odstavek 503. člena ZGD-1 za družbeniške tožbe določa, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. S sklepom sodišče naloži družbi, da založi predujem za te stroške. Če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Predujem je namenjen kritju stroškov, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in vključujejo stroške taks, zastopanja, prič in izvedencev.1 V zadevnem pravdnem postopku torej zavezanka za plačilo sodne takse ni tožnica, ampak se sodna taksa plača iz predujma za stroške postopka, ki ga mora skladno s četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 založiti družba, za račun katere je vložena družbeniška tožba, to je družba A., d. o. o. 8. Pritožnica meni, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za naložitev založitve predujma pritožnici na podlagi 503. člena ZGD-1, ker je vprašanje, ali je tožnica družbenica družbe A., d. o. o., med pravdnima strankama sporno, zaradi česar ni izkazana temeljna predpostavka za vložitev družbeniške tožbe. Pritožbeni očitek ni utemeljen.

9. Družbeniška tožba je tožba, ki jo proti družbeniku, ki ni izpolnil družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe, ali proti poslovodji, ki ni izpolnil dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe, vloži drugi družbenik v svojem imenu in za račun družbe. Možnost uveljavljanja družbeniške tožbe je individualna pravica osebe, ki ima ob vložitvi tožbe položaj družbenika. Določba 503. člena ZGD-1 družbeniku družbe z omejeno odgovornostjo podeljuje aktivno procesno legitimacijo za sodno uveljavljanje pravic, ki pripadajo družbi. Gre torej za primer, ki predstavlja izjemo od splošnega pravila, da je aktivno procesno legitimiran za vložitev tožbe tisti, ki zatrjuje, da je upravičenec iz materialnopravnega razmerja. V primeru družbeniške tožbe sta aktivna procesna legitimacija in aktivna stvarna legitimacija ločeni. Nosilec pravice iz materialnopravnega razmerja je družba, aktivno procesno legitimacijo pa ima tudi družbenik.2

10. Aktivna procesna legitimacija je procesna predpostavka. Če ni izpolnjena, tožba ni dopustna in jo sodišče zavrže.3 Preizkusu, ali so podane procesne predpostavke, je namenjen predhodni preizkus tožbe. Z odločitvijo o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, lahko sodišče počaka do prejema odgovora na tožbo, če ni zadostne podlage, da bi jo sprejelo pred tem (275. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predhodni preizkus tožbe se opravi na podlagi podatkov v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana in jih lahko upošteva po uradni dolžnosti (splošno znana dejstva), izjemoma na podlagi preverjanja odločilnih okoliščin na primeren in hiter način. Temeljitejše preverjanje dejstev je v tej fazi nesmiselno, zato se redno dokazovanje ne izvaja. Če sodišče na podlagi razpoložljivih podatkov ne more sprejeti določene odločitve, nadaljuje postopek, kot da je ta predpostavka izpolnjena, in o njej odloči v naslednji fazi, ko je to mogoče, po prejemu odgovora na tožbo ali še pozneje, ko zbere potrebno podlago.4

11. V obravnavani zadevi v tej fazi postopka sodišče prve stopnje še ni ugotovilo, ali je tožnica res družbenica družbe A., d. o. o., ampak je pojasnilo, da tožničine trditve omogočajo sklepanje, da je med trajanjem zakonske zveze izvirno pridobila položaj družbenice. Sodišče prve stopnje torej na podlagi razpoložljivih podatkov še ni sprejelo odločitve, ali je podana procesna predpostavka aktivne procesne legitimacije tožnice. Pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje o tej procesni predpostavki odločiti, preden je družbi A., d. o. o., naložilo založitev predujma za stroške postopka. Če sodišče na podlagi razpoložljivih podatkov še ne more sprejeti odločitve o izpolnjenosti določene procesne predpostavke, mora nadaljevati postopek, kot da je ta predpostavka izpolnjena, in o njej odločiti v naslednji fazi, ko je to mogoče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je kljub temu, da še ni sprejelo odločitve, ali je podana procesna predpostavka aktivne procesne legitimacije tožnice, nadaljevalo postopek, kot da je ta procesna predpostavka izpolnjena, in na podlagi določbe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 pritožnici z izpodbijanim sklepom naložilo, da založi predujem za stroške postopka.

12. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo družbe A., d. o. o., zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Kadar sodišče pritožbo zavrne, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njo (prvi odstavek 165. člena ZPP). Družba A., d. o. o., s svojo pritožbo ni uspela, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zato pritožbeno sodišče stroškov z odgovorom na pritožbo ni priznalo kot potrebnih za pravdo. Družba A., d. o. o., in tožnica zato sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 155. člen ZPP).

1 Glej npr. sklep VSL II Cpg 386/2011 z dne 24. 6. 2011. 2 Ustava RS v 23. členu vsakomur zagotavlja pravico, da bo sodišče odločalo o njegovih pravicah. Iz te določbe izhaja, da ne obstaja ustavna pravica od sodišča zahtevati varstvo tujih pravic. Zakon sme vedno določiti več pravic, kot bi jih po Ustavi moral zagotoviti. Okoliščina, da je kot ustavna pravica priznana le pravica do sodnega varstva svojih pravic, zakonu ne preprečuje, da za določene primere dopusti tudi tožbe, s katerimi tožnik zahteva pravno varstvo tujih pravic. Za takšen primer razširitve procesne legitimacije gre tudi pri družbeniški tožbi. Glej A. Galič, Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 313-315 in M. Dolenc, Procesna vprašanja glede tožb po Zakonu o gospodarskih družbah, Podjetje in delo 6-7/2014, str. 1072-1074. 3 A. Galič, Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 314. 4 V. Rijavec, Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 545 in 546.