Jedro

Čeprav so bile lovske družine družbene organizacije, so se za njih uporabljali predpisi o društvih, in so lahko imele tudi zasebno lastnino poleg pravice uporabe na družbeni lastnini. Glede na to so v postopku denacionalizacije lahko zavezanke le za vračilo premoženja, ki so ga kot družbenega imele v uporabi, ne pa tudi za zasebno premoženje, ki so ga imele kot društva - civilne pravne osebe v lasti. Zemljiška knjiga je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, in podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa za obstoječe, dokler se ne izkaže nasprotno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 23.9.2003, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote ... z dne 8.5.2002. S to odločbo je prvostopni organ naložil tožeči stranki kot zavezanki za denacionalizacijo, da vrne upravičencu v last in posest kmetijska zemljišča, parc. št. 33, 34, 35, 36 in 37 k.o...

Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je tožeča stranka pridobila obravnavane nepremičnine na podlagi kupne pogodbe, sklenjene 5.11.1971 s prodajalkama fizičnima osebama ter da je v zemljiški knjigi za navedene nepremičnine vknjižena lastninska pravica v korist Lovske družine ... Upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-87/93 z dne 18.10.1995, ter določbo 57. člena Zakona o varstvo, gojitvi in lovu divjadi (ZVGLD), po kateri je imela lovska družina status družbene organizacije, za katero so se po 61. členu ZVGLD uporabljali predpisi o društvih, je ugotovilo, da je imela lovska družina položaj civilnopravne osebe, vendar je lahko imela kot družbena organizacija med svojimi sredstvi sredstva v družbeni lastnini, pa tudi v zasebni lastnini društva. Ker so bile obravnavane nepremičnine pridobljene na podlagi kupoprodajne pogodbe, na podlagi katere je bila lovska družina v zemljiški knjigi na teh nepremičninah vpisana kot lastnica, so po mnenju prvostopnega sodišča v tem primeru podane ovire po 3. odstavku 16. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), zaradi česar teh nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi in zaradi česar se tudi lovska družina ne šteje za zavezanca za vrnitev tega premoženja po določbi 1. odstavka 51. člena ZDen.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje prizadeta stranka. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo odpravi. Meni, da so ugotovitve prvostopnega sodišča, da je lovska družina civilnopravna oseba, v nasprotju z ugotovitvami in pravnim redom, ki je urejal status lovskih družin. Meni tudi, da za takšen zemljiškoknjižni vpis, kot je v obravnavanem primeru, v tedaj veljavnih predpisih ni bilo zakonske podlage. Lovska družina v skladu s tedaj veljavnimi predpisi ni mogla pridobiti lastninske pravice, temveč zgolj pravico uporabe, in sicer ne glede na zemljiškoknjižno stanje. Za lovske organizacije velja ZVGLD, ki jim daje status družbene organizacije in jim daje sredstva, s katerimi delajo, kot družbena sredstva. Materialna podlaga za takšno ureditev sta bila 60. člen nekdanje Ustave SFRJ in 75. člen nekdanje Ustave SRS. Glede na to je lovska družina zavezanka za denacionalizacijo po določbi 51. člena ZDen.

Tožena stranka, prizadete stranke in zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, se je z vprašanjem premoženja lovskih družin ukvarjalo že Ustavno sodišče RS v svoji odločbi, opr. št. U-I-78/93 z dne 18.10.1995 (glej točke 48 do 51 obrazložitve). V njej je ugotovilo, da so imele lovske družine položaj družbenih organizacij, da so za svoje poslovanje uporabljale predpise o društvih (57. člen ZVGLD). Kot take so lahko pridobivale sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljale za uresničevanje svojih ciljev. S temi sredstvi so lahko razpolagale v skladu z zakonom in svojim statutom. Iz 51. točke obrazložitve prej navedene odločbe ustavnega sodišča je ustavno sodišče ugotovilo, da bo moral zakonodajalec v ustreznem zakonu (npr. Zakonu o lovstvu ali Zakonu o društvih) urediti vprašanje lastninjenja drugega premičnega in nepremičnega premoženja lovskih družin in da gre za lastninjenje družbenih sredstev, ki so jih lovske družine uporabljale za uresničevanje svojih ciljev, ne pa tudi za spremembo lastnika premoženja oziroma sredstev lovskih družin, ki so bila že po tedanjih predpisih njihova last. Po presoji vrhovnega sodišča iz prej navedenih določb ZVGLD ter odločbe ustavnega sodišča izhaja, da so lahko lovske organizacije pridobivale v uporabo tudi sredstva v družbeni lastnini, predvsem kmetijska zemljišča in gozdove, kar pa ne pomeni, da niso mogle imeti sredstev v svoji (zasebni) lasti.

Da so bila obravnavana zemljišča v lasti Lovske družine ..., izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru, za z.k. vl. 15 k.o..., z dne 13.10.1992. Pod zaporedno številko vpisa 3 v B listu je namreč vpisano, da se pri parc. št. 33 po kupoprodajni pogodbi z dne 5.11.1971 vknjiži lastninska pravica za osebo Lovska družina... Po podržavljenju pa se je to zemljišče razparceliralo na parc. št. 33, 34, 35, 36 in 37. Iz tega zemljiškoknjižnega izpiska torej izhaja, da je Lovska družina ... lastnica obravnavanih zemljišč, ne pa zgolj imetnica pravice uporabe. Glede na to tudi po presoji pritožbenega sodišča obstajajo ovire za vračanje obravnavanih zemljišč v naravi iz 3. odstavka 16. člena ZDen, po katerem se podržavljeno premoženje ne vrača v naravi, če je na njem lastninska pravica civilnopravnih oseb. Glede na to, da je lovska družina imela položaj družbene organizacije in društva, torej civilnopravne osebe, in je v tem primeru v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica tega premoženja, tudi po presoji vrhovnega sodišča obstoja ovira za vračilo tega premoženja v naravi po 3. odstavku 16. člena ZDen. Lovska družina ... glede tega premoženja torej tudi ni zavezanka za vračilo v smislu 3. odstavka 51. člena ZDen.

Na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, da je takšen vpis v zemljiško knjigo nezakonit, ker da je bil v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi. Zemljiška knjiga je namreč uradna evidenca o lastništvu nepremičnin in podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa veljajo za obstoječe, dokler se za njih ne dokaže nasprotno. Da bi začela postopek izpodbijanja vpisa v zemljiški knjigi pred pristojnim sodiščem, pa pritožnica niti ne zatrjuje. Pritožnica pa tudi sama priznava, da je v zemljiški knjigi Lovska družina ... vpisana kot lastnica obravnavanih zemljišč in ne kot uporabnica družbenega premoženja.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopno sodbo. ZUS-1 je Vrhovno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 107. člena ZUS-1.