Jedro

Pritožbeno sodišče je na pritožbo mladoletnikovega zagovornika preizkusilo še odločbo o odvzemu predmetov. Pritožniku ni moč pritrditi, da ni razlogov za odvzem mobilnega telefona, 2 SIM kartic in polnilca, ker zanj naj ne bi bilo razumnih razlogov. Prvi odstavek 73. člena KZ-1 določa, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti, če so storilčeva last. Ni dvoma, da so bili vzeti predmeti uporabljeni za storitev hudega kaznivega dejanja in da so mladoletnikova last in jih je potrebno vzeti še predvsem zato, ker obstaja visoka stopnja nevarnosti, da bo mladoletnik mobilni telefon, katerega del so tudi SIM kartice in polnilnik, ponovno uporabil za kaznivo dejanje. Zato je bil odvzem predmetov ne samo formalno zakonit, ampak tudi pravičen.

Izrek

I. Pritožba zagovornika mladoletnika I.M. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru starejšemu mladoletniku (v nadaljevanju mladoletnik) izreklo po določbi 78. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ob ugotovitvi, da je storil kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V skladu z določbo prvega odstavka 73. člena KZ-1 je mladoletniku vzelo mobilni telefon znamke Apple iphone 7, 2 SIM kartici in električni polnilec, last mladoletnika. Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je oškodovanko L.B. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 5.500,00 EUR napotilo na pravdo. Po istem zakonskem določilu pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da stroški kazenskega postopka in stroški in nagrada zagovornika odvetnika A.K. in pooblaščenke mladoletne oškodovanke odvetnice S.M., po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

2. Proti takemu sklepu se je pritožil zagovornik mladoletnika zaradi odločbe o kazenski sankciji in odločbe o odvzemu predmetov. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da mladoletniku izreče vzgojni ukrep ukor ali navodilo, da se opraviči mladoletni oškodovanki ter odpravi odločbo o odvzemu predmetov po prvem odstavku 73. člena KZ-1. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zbralo vse podatke o dosedanjem življenju mladoletnika, njegovih osebnih lastnostih in nagnjenjih ter o razmerah, v katerih je odraščal in v katerih sedaj živi ter jih pravilno ocenilo ter mladoletniku izreklo povsem primeren vzgojni ukrep. Zbrani podatki namreč kažejo, da ima mladoletnik težave na šolskem področju, saj šole trenutno ne obiskuje, pred tem pa je zamenjal že več srednjih šol, pri tem pa ni uspel izdelati niti prvega letnika. Zato ga je potrebno tudi po mnenju pritožbenega sodišča dodatno motivirati za šolsko delo, ga pravilno usmerjati in mu pomagati, da dokonča šolanje ter si pridobi želeni poklic. To pa bo lahko izpolnil le ob aktivnem sodelovanju svetovalca, ki ga bo postavil Center za socialno delo, mladoletnika in tudi v večji meri kot doslej, njegovih staršev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da mladoletnik poleg nadzora staršev potrebuje pomoč strokovno usposobljene osebe in tudi njen nadzor v smislu vzgoje, prevzgoje in usmerjanja. Na podlagi obrazloženega in dejstva, da je mladoletnik storil enega izmed hujših kaznivih dejanj, mladoletniku ni moč izreči milejšega vzgojnega ukrepa, za katerega si prizadeva zagovornik v pritožbi.

5. Pritožbeno sodišče je na pritožbo mladoletnikovega zagovornika preizkusilo še odločbo o odvzemu predmetov. Pritožniku ni moč pritrditi, da ni razlogov za odvzem mobilnega telefona, 2 SIM kartic in polnilca, ker zanj naj ne bi bilo razumnih razlogov. Prvi odstavek 73. člena KZ-1 določa, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti, če so storilčeva last. Ni dvoma, da so bili vzeti predmeti uporabljeni za storitev hudega kaznivega dejanja in da so mladoletnikova last in jih je potrebno vzeti še predvsem zato, ker obstaja visoka stopnja nevarnosti, da bo mladoletnik mobilni telefon, katerega del so tudi SIM kartice in polnilnik, ponovno uporabil za kaznivo dejanje. Zato je bil odvzem predmetov ne samo formalno zakonit, ampak tudi pravičen.

6. Ko torej uveljavljana pritožbena razloga nista podana, in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu napadenega sklepa ni ugotovilo kršitev zakona iz 383. člena ZKP, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zagovornika mladoletnika I.M. zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (451. člen v zvezi s 391. členom ZKP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 484. člena ZKP.