Okoliščina, da sta višja sodnika, katerih izločitev predlaga pritožnica, v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi oziroma v drugih predhodnih postopkih zoper pritožnico že odločala o istih oziroma bistveno enakih vprašanjih, ki se ponovno sprožajo v novem pritožbenem postopku v istem gospodarskem sporu, samo zase glede na že zavzeta stališča v sodni praksi ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Za odpravo morebitnih nepravilnosti in napak pri sojenju v zvezi z uporabo materialnega in procesnega prava imajo stranke na voljo druga (redna in izredna) pravna sredstva. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice z vsebino odločitev v predhodnih zadevah ne more biti razlog za izločitev imenovanih sodnikov.
Očitki pritožnice ne sežejo dlje od navedb o domnevno nepravilnem in nezakonitem ravnanju izločevanih sodnikov oziroma o (po njenem mnenju) nepravilnih (predhodnih) odločitvah teh sodnikov, zato ne utemeljijo sklepanja o neprimernem odnosu teh sodnikov do nje.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Predsednik Višjega sodišča v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo tožeče stranke za izločitev višjih sodnikov mag. Gorazda Hočevarja in mag. Jane Petrič. Presodil je, da okoliščina, da bosta oba izločevana sodnika ponovno odločala v zadevi, v kateri sta predhodno že sprejela za tožečo stranko neugodno odločitev, ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom v njuno nepristranskost, če niso podane druge okoliščine. Te okoliščine tožeča stranka vidi v tem, da sta imenovana sodnika očitno nepravilno odločala še v drugih postopkih, vendar gre pri tem le za subjektivno oceno tožeče stranke, ki ne more biti upoštevna. Naloga sodnika je, da odloča v zadevah, njegove odločitve pa so predmet preizkusa v rednih in izrednih pravnih sredstvih in zato, v kolikor niso podane še druge posebne okoliščine, katerih pa tožeča stranka niti ne navaja, ni mogoče sprejeti stališča, da sodnikovo odločanje v konkretni zadevi ne bo nepristransko.
2.Zoper ta sklep tožeča stranka vlaga pritožbo. Navaja, da sta imenovana višja sodnika v zadevah zavarovanja in pravd, ki so se vodile zoper njo pri Okrožnem sodišču v Kopru (predvsem gre za sklep II Ip 294/2023 z dne 23. 11. 2023, sklep Cpg 98/2023 z dne 24. 8. 2023, sklep Cpg 59/2025 z dne 28. 8. 2025 in sklep Cpg 7/2024 z dne 7. 3. 2024), potrjevala očitno zgrešena zavarovanja in odločitve v zvezi s plovilom v njeni lasti ter očitno kršila postulate (mednarodnega) pomorskega prava, zato so glede njiju podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sojenja. Navaja, da sta upnik in sodišče v postopku prisilne zaustavitve s postopki zavarovanja storila "dve usodni pravni napaki," ki utemeljujeta pritožbo za izločitev imenovanih višjih sodnikov. Slovensko sodišče v Kopru je spregledalo ugasnitev privilegija, prekršilo imuniteto osnovnega sredstva po 841. členu Pomorskega zakonika (v nadaljevanju PZ) in ignoriralo dogovorjeno pristojnost italijanskega sodišča. Obrazlaga kršitve, do katerih naj bi po njenem mnenju prišlo pri sojenju v drugih oziroma predhodnih postopkih. Trdi, da so bila opozorila o nepristojnosti slovenskega sodišča in o kršitvi 841. člena PZ zabeležena v sodnem spisu, zato sodišče ne more trditi, da je šlo za "različno razlago zakona." Navaja, da je "šlo je za grobo, namerno ignoriranje procesnih pravil z namenom, da se ugodi upniku." Ne drži ocena predsednika Višjega sodišča v Kopru, da gre za subjektivno oceno pritožnice. Ker je izločitev višjih sodnikov objektivizirana z okoliščinami potrjevanja spornih odločitev, ki vzbuja dvom v njuno nepristranskost sojenja, bo tudi odločanje v predmetni pritožbeni zadevi gotovo pristransko. Dodaja, da sta imenovana višja sodnika kljub izrecnim opozorilom prevzela pristojnost in odredbe zavarovanj vzdrževala skoraj štiri leta, s tem pa ravnala samovoljno (arbitrarno) in kršila ustavni pravici do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in zakonitega sodnika (23. člen Ustave RS).
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Pritožnica je zahtevo za izločitev imenovanih višjih sodnikov po vsebini oprla na določbo 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se obstoj teh okoliščin in utemeljenost dvoma presojata z uporabo objektivnega in subjektivnega testa. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje osebnega pristranskega prepričanja odločujočega sodnika (pri čemer se do nasprotnega dokaza domneva, da je sodnik nepristranski). Pri objektivnem testu pa gre za presojo, ali obstajajo na strani sodnika določene okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o njegovi nepristranskosti.
5.Odločitve sodnika v posameznih zadevah predpostavljajo izoblikovanje stališč, saj to predstavlja prvino izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že s stališči, na katerih sodnikove odločitve temeljijo, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodniške funkcije. Zavzeto stališče v odločitvi sodnika zato samo zase ne utemelji upravičenega dvoma v sodnikovo nepristranskost in s tem odklonitvenega razloga. Enako praviloma velja, kadar gre za sodelovanje sodnika v dveh različnih postopkih na isti stopnji sojenja, ki se nanašata na isti sklop dejstev oziroma isti historični dogodek.
6.V sodni praksi pa je že zavzeto stališče, da lahko sodelovanje sodnika v dveh različnih postopkih na isti stopnji sojenja, ki se nanašata na isti sklop dejstev oziroma historični dogodek, v določenih okoliščinah vendarle vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti v drugem postopku, pri čemer je treba upravičenost takšnega očitka presojati glede na okoliščine konkretnega primera. Pri tem so lahko pomembne predvsem naslednje okoliščine: podobnost obravnavanih vprašanj v prvem in drugem postopku, narava in obseg vloge sodnika v obeh postopkih, omenjanje pritožnika v prvi sodbi in opredelitev do njegove vloge v presojanem dogodku, celostna nova presoja v drugem primeru in obravnava novih dokazov, (ne)vezanost sodnika na odločitev iz prvega postopka.
7.Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru okoliščina, da sta višja sodnika, katerih izločitev predlaga pritožnica, v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi oziroma v drugih predhodnih postopkih zoper pritožnico ("v zadevah zavarovanja in pravd Okrožnega sodišča v Kopru zoper pritožnico") že odločala o istih oziroma bistveno enakih vprašanjih, ki se ponovno sprožajo v novem pritožbenem postopku v istem gospodarskem sporu, samo zase glede na prej predstavljena merila in že zavzeta stališča v sodni praksi ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Četudi drži, da sta se sodnika že izrekla o določenih vprašanjih, ki jih naslavlja pritožnica v predmetni pritožbi, to ne pomeni, da sta na to svojo odločitev vezana na način, da bi ju predhodna odločitev odvezovala soočenja z ugovori in navedbami tožeče stranke iz sedaj obravnavane pritožbe ter ustreznega odgovora nanje.
8.Okoliščina, da sta imenovana sodnika "potrjevala sporne odločitve," kot navaja pritožnica v pritožbi, tako sama po sebi ne zadošča za dvom v nepristranskost izločevanih sodnikov. Izoblikovanje določenih pravnih stališč, ki je potrebno za sprejem odločitve v posameznih zadevah, je namreč, kot navedeno, del izvrševanja sodniške funkcije.
9.Očitki pritožnice se v bistvu nanašajo na domnevne nepravilnosti oziroma nezakonitosti pri sojenju, čemur institut izločitve sodnikov ni namenjen. Smisel instituta izločitve sodnikov ni odpravljati domnevnih napak pri sojenju, temveč zagotavljanje uresničevanja ustavne zahteve nepristranskega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave RS). Za odpravo morebitnih nepravilnosti in napak pri sojenju v zvezi z uporabo materialnega in procesnega prava imajo namreč stranke na voljo druga (redna in izredna) pravna sredstva. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice z vsebino odločitev v predhodnih zadevah tako ne more biti razlog za izločitev imenovanih sodnikov. Okoliščin v zvezi z zatrjevano arbitrarnostjo pa pritožnica ni konkretizirala.
10.V okviru subjektivnega testa glede obstoja okoliščin in utemeljenega dvoma o nepristranskosti sodnika je treba (med drugim) ugotoviti, ali je iz ravnanja sodnika mogoče sklepati na sovražnost ali nenaklonjenost iz osebnih razlogov.
11.Dejstvo, da je sodnik sprejel za pritožnika neugodne odločitve, samo zase ne nakazuje na pomanjkanje nepristranskosti, četudi se, pravno gledano morda ni mogoče strinjati s sprejetimi odločitvami sodnika. Pomembno je, da sprejete odločitve in njihova utemeljitev ne razkrivajo posebnega odnosa do stranke. Za ovrženje domneve o nepristranskosti morajo tako obstajati močnejši dokazi, kot zgolj očitki o nepravilnostih pri sojenju.
12.V obravnavanem primeru očitki pritožnice ne sežejo dlje od navedb o domnevno nepravilnem in nezakonitem ravnanju izločevanih sodnikov oziroma o (po njenem mnenju) nepravilnih (predhodnih) odločitvah teh sodnikov, zato glede na navedeno ne utemeljijo sklepanja o neprimernem odnosu teh sodnikov do nje. Okoliščin, ki naj bi izkazovale namen izločevanih sodnikov, da se ugodi upniku, pa pritožnica ni konkretizirala. Do dokaza o nasprotnem se namreč domneva, da je podana sodnikova nepristranskost.
13.Po obrazloženem Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev, niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
14.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
-------------------------------
1Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča št. Up-679/06, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, 47. točka obrazložitve in s sodbama Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) Sacilor Lormines proti Franciji z dne 9. 11. 2006, 60. točka obrazložitve ter Švarc in Kavnik proti Sloveniji z dne 8. 2. 2007, 38. in 39. točka obrazložitve.
2Prav tam. Glej tudi sklepa Vrhovnega sodišča RS Cpg 11/2022 z dne 14. 9. 2022 (5. točka obrazložitve) in Cpg 4/2023 z dne 11. 7. 2023 (6. točka obrazložitve).
3Sklep Vrhovnega sodišča RS Cpg 3/2025 z dne 13. 5. 2025, 5. točka obrazložitve.
4Sklep Vrhovnega sodišča RS Cpg 11/2022 z dne 14. 9. 2022 (6. točka obrazložitve). Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča RS Cpg 3/2025 z dne 13. 5. 2025 (6. točka obrazložitve).
5Primerjaj s sodbo ESČP v zadevi OOO "Vesti" in Ukhov proti Rusiji z dne 30. 5. 2013, 76. do 77. točka obrazložitve in odločbo Ustavnega sodišča št. Up-57/14 z dne 16. 1. 2017, 8. točka obrazložitve.
6Primerjaj s sodbo ESČP v zadevi OOO "Vesti" in Ukhov proti Rusiji z dne 30. 5. 2013, 79. do 81. točka obrazložitve.
7O tem Vrhovno sodišče RS že npr. v sklepih Cpg 11/2022 z dne 14. 9. 2022 (6. točka obrazložitve), Cpg 4/2023 z dne 11. 7. 2023 (9. točka obrazložitve), Cpg 3/2025 z dne 13. 5. 2025 (6. točka obrazložitve).
8Primerjaj s sklepom Vrhovnega sodišča RS Cpg 4/2023 z dne 11. 7. 2023, 10. točka obrazložitve.
9Glej sklep Vrhovnega sodišča RS Cpg 13/2024 z dne 12. 11. 2024, 6. točka obrazložitve.
10Glej sklep Vrhovnega sodišča RS Cpg 4/2023 z dne 11. 7. 2023, 11. točka obrazložitve.
11Primerjaj sodbi ESČP v zadevah De Cubber proti Belgiji z dne 26. 10. 1984, točka 25 in Micallef proti Malti, točka 94.
12Primerjaj sodbo ESČP v zadevi Khodorkovskiy in Lebedev proti Rusiji (št. 2) z dne 14. 1. 2020, točka 430.
13Glej sklepa Vrhovnega sodišča RS Cpg 4/2023 z dne 11. 7. 2023 (12. točka obrazložitve) in Cpg 13/2024 z dne 12. 11. 2024 (8. točka obrazložitve).
14Primerjaj sodbe ESČP v zadevah Hauschildt proti Danski z dne 24. 5. 1989, točka 47, Kyprianou proti Cipru z dne 15. 12. 2005, točka 119, Micallef proti Malti z dne 15. 10. 2009, točka 94.