Jedro

Določba drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP velja v primeru, da je v ponovljenem postopku znova izdan sklep o začetku stečajnega postopka in tedaj učinki veljajo za nazaj (retroaktivno) od prve odločitve o začetku stečaja dalje. Ali bo v novem postopku začet stečaj nad predlagateljem, registrsko sodišče ne more prejudicirati in zaradi tega ohranjati vpis, kot da je nad predlagateljem še vedno začet stečajni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: "Pritožbi predlagatelja zoper sklep sodne referentke o zavrnitvi predloga za vpis z dne 29. 8. 2017 se ugodi in se odredi predlagani vpis: - firme M. V. d.o.o., - izbris prejšnjega vpisa firme M. V. d.o.o. - v stečaju, - skrajšane firme M. V. d.o.o., - izbris prejšnjega vpisa skrajšane firme M. V. d.o.o. - v stečaju, - novega zastopnik, tip zastopnika direktor, identifikacijska številka EMŠO ... , osebno ime G. G., datum podelitve pooblastila 25. 7. 2017, način zastopanja samostojno, omejitve ni vpisa, - izbris prejšnjega zastopnika, tip zastopnika stečajni upravitelj, identifikacijska številka matična številka ..., osebno ime G. S. - odvetnica, datum prenehanja pooblastila 25. 7. 2017, - izbris pod razno, da se na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju, št. St 872/2016 z dne 11. 4. 2017 se vpiše začetek stečajnega postopka."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo predlagatelja (subjekta vpisa) proti sklepu sodne referentke z dne 29. 8. 2017. Pojasnilo je, da sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 431/2017 z dne 25. 7. 2017, s katerim je bil razveljavljen sklep o uvedbi (prav: začetku) stečajnega postopka le iz razloga, da se o zadevi ponovno odloči, ne daje pravne podlage za izbris opravljenega vpisa. Zlasti ne upoštevaje 244. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). V primeru razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka se podatki iz sodnega registra izbrišejo šele, ko je odločitev o začetku stečajnega postopka pravnomočno spremenjena, kar se v konkretnem primeru ni zgodilo. Res je, da 12. točka 4. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) določa, da se lahko v sodni register vpišejo tudi drugi podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register, ali ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa. Razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka in vrnitev v ponovno odločanje ne pomeni takšnega pravnega dejstva, ki bi ga moralo registrsko sodišče vpisati v sodni register. Sklicevanje pritožnika na 6. člen ZSReg, da se glede na naravo vpisa v sodni register vpišejo tudi spremembe podatkov, med drugim iz 4. člena ZSReg, ni utemeljeno.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščeni odvetniški družbi iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom ZSReg ter kršitve 22. v zvezi s 14. členom Ustave RS. V pritožbi navaja, da glede na dejstvo, da sklep o začetku stečajnega postopka ne obstaja, trenutno ni v postopku stečaja. Zakoniti zastopnik je ponovno direktor in ne stečajna upraviteljica. Niti ZFPPIPP niti kakršenkoli drug zakon ne pozna instituta mirovanja stečaja, ki bi nastopil v obdobju med razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in ponovno odločitvijo prvostopenjskega sodišča v isti zadevi. Družba se vrne v enak položaj, v katerem je bila, ko je zoper njo vložen predlog za začetek stečaja (ko je bil stečajni postopek uveden in ne začet), v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave, v katerem se odloča o ugovorih upnikov proti vodenju postopka prisilne poravnave. Sama uvedba stečajnega postopka kot tudi vložen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave za družbo nima nobenih pravnih posledic stečajnega postopka. Ker je višje sodišče razveljavilo prvostopenjski sklep o začetku stečaja in ta ne obstaja več, posledično odpade podlaga in razlog za vpis pristavka "v stečaju" ter vpis stečajne upraviteljice kot zakonite zastopnice družbe. Registrsko stanje, ki še vedno izkazuje potek stečajnega postopka nad predlagateljem in kot zakonito zastopnico navaja stečajno upraviteljico, ni skladno z dejanskim. Tako registrsko stanje vnaša negotovost v pravni promet, saj daje tretjim osebam napačne informacije o pravnem subjektu ter o tem, kdo ga je pooblaščen zastopati. Sodni register kot javna knjiga v 7. členu ZSReg služi razkrivanju pomembnih podatkov o pravnih osebah tretjim in je s publicitetnim učinkom iz 8. člena ZSReg temelj zagotavljanja pravne varnosti o pravnih poslih tretjih oseb s pravnimi osebami. Zaradi neusklajenosti registrskega stanja z dejanskim je pri predlagatelju nastala poslovno nevzdržna situacija. Popolnoma je neoperativen oziroma ima poslovodja resne težave pri poslovanju, saj zaradi nezakonitega vpisa v sodnem oziroma poslovnem registru ni mogel odpreti niti transakcijskega računa pri banki. BankaA d.d. je odprla transakcijski račun šele po posredovanju upraviteljice, katero je predlagatelj prosil za pomoč. Drugi odstavek 244. člena ZFPPIPP ureja le vprašanje trenutka učinkovanja začetka stečajnega postopka v primeru, da je po ponovljenem postopku znova izdan sklep o začetku stečaja. Šele če se nad pravno osebo ponovno začne postopek stečaja na podlagi odločitve sodišča v ponovljenem postopku, je pravna oseba spet v postopku stečaja, pri čemer na podlagi drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP veljajo učinki ponovno začetega stečaja za nazaj od prve odločitve o začetku stečaja dalje. Sklicevanje sodišča na drugi odstavek 244. člena ZFPPIPP je napačno in očitno nakazuje, da je prejudiciralo odločitev v ponovljenem postopku, saj bo uporaba te določbe dovoljena šele, če bo sodišče v ponovnem postopku začelo stečaj nad predlagateljem. Četudi bi pritožbeni senat sprejel zmotno razlago ZFPPIPP, kot jo navaja sodišče v izpodbijanem sklepu, ne more spregledati 12. točke 4. člena ZSReg, po kateri se v sodni register opravijo tudi vpisi podatkov, ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa. Podatek o upravitelju kot zastopniku in pristanek firme v stečaju, katerih izbris zahteva predlagatelj, predstavljata podatka, ki sta ključnega pomena za pravni promet subjekta vpisa. Tudi 6. člen ZSReg določa, da se v sodni register vpišejo spremembe podatkov iz 4. člena ZSReg, med katere spadajo podatki v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjekta, sklep o zaključku postopka stečaja in še drugi podatki, za katere določa zakon, ali ki so pomembni za pravni promet in njihov subjekt zahteva subjekt vpisa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj je vložil predlog za vpis spremembe v sodni register tako, da se iz firme izbriše dostavek "v stečaju", enako za skrajšano firmo, da se vpiše prejšnji direktor in izbriše stečajna upraviteljica. Priložil je primopredajni zapisnik med stečajno upraviteljico in direktorjem družbe z dne 3. 8. 2017 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 431/2017 z dne 25. 7. 2017. Slednje je ugodilo pritožbama dolžnika (tu predlagatelja) ter enega od upnikov, razveljavilo sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave in začetku stečajnega postopka z dne 11. 4. 2017 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Predlagatelj to utemeljeno povzema in dodaja, da sklep o začetku stečaja nima več pravnih učinkov, da se je družba vrnila v enak položaj, v katerem je bila ob vložitvi predloga za začetek stečaja (to je uvedba postopka), v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave, v katerem se odloča o ugovorih upnikov proti vodenju postopka prisilne poravnave, in da uvedba stečajnega postopka kot tudi vložen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave nima za družbo pravnih posledic začetka stečajnega postopka.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagani vpis, ker 133. in 134. člen ZFPPIPP ne določata izrecno, da se sklep višjega sodišča vpisuje v sodni register oziroma ker razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka zaradi ponovne odločitve ne pomeni takšnega pravnega dejstva, ki bi ga moralo registrsko sodišče vpisati v sodni register. Oprlo se je na drugi odstavek 244. člen ZFPPIPP. Ta določa za primer, če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Predlagatelj utemeljeno izpodbija argumentacijo sodišča prve stopnje in navaja, da določba drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP velja v primeru, da je v ponovljenem postopku znova izdan sklep o začetku stečajnega postopka in tedaj učinki veljajo za nazaj (retroaktivno) od prve odločitve o začetku stečaja dalje. Ali bo v novem postopku začet stečaj nad predlagateljem, registrsko sodišče ne more prejudicirati in zaradi tega ohranjati vpis, kot da je nad predlagateljem še vedno začet stečajni postopek.

6. V tej zadevi niti ne gre za vprašanje, ali sklep višjega sodišča o razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka in vrnitvi v nov postopek pomeni drugo pravno dejstvo v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti, ki bi ga bilo potrebno v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZFPPIPP samostojno vpisati v sodni register. Gre za vprašanje naknadno odpadle podlage že opravljenega vpisa. Predlagatelj to v pritožbi utemeljeno navaja, ko pravi, da je odpadel razlog za vpis pristavka "v stečaju" ter vpis stečajne upraviteljice kot zakonite zastopnice družbe.

7. Po 12. točki prvega odstavka 4. člena ZSReg se pri subjektih vpisa iz prvega odstavka 3. člena tega zakona v sodni register vpišejo tudi drugi podatki, ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa. Do te določbe se je opredelilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu in nanjo se utemeljeno sklicuje predlagatelj v pritožbi. Utemeljeno navaja razloge zakaj je vzpostavitev prejšnjega vpisa, se pravi brisanje dostavka v firmi "v stečaju" in ponovni vpis zakonitega zastopnika namesto stečajne upraviteljice, pomemben podatek za pravni promet, katerega vpis je zahteval. Utemeljeno se sklicuje na 6. člen ZSReg, ki določa, da se glede na naravo vpisa v sodni register vpišejo tudi spremembe podatkov iz 4., 4.a in 5. člena tega zakona. To pomeni zakonsko podlago za vzpostavitev prejšnjega stanja v registru. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je le uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi predlagatelja in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je odredilo predlagani vpis (prvi in drugi odstavek 40. člena ZSReg).