Jedro

Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine (Ur. list RS, št. 1/91-I) je prenesel upravljanje z vsem premoženjem, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do tedaj upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA, na Republiko Slovenijo. Po 25.6.1991 torej komande garnizona ali drugi organi v sestavu bivše JLA niso mogli več veljavno upravljati vojaškega stanovanjskega sklada ter izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz navedenega sklada.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora izprazniti dvosobno stanovanje v L., M. ter ga izročiti tožeči stranki ob njeni istočasni obveznosti, da toženki izroči v uporabo enosobno stanovanje v L., U., III. nadstropje, št. stanovanja 21, v izmeri 36,17 m2. Pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi stanovanjske odločbe o dodelitvi stanovanja, ki ga mora po izpodbijani sodbi izprazniti, in na podlagi dejanske vselitve vanj je med toženko in stanodajalcem nastalo stanovanjsko razmerje, toženka pa je postala imetnica stanovanjske pravice. Tako sklepanje temelji na določbah 10. člena zakona o stanovanjskih razmerjih, ki je veljal v času dodelitve spornega stanovanja. Odločba o dodelitvi stanovanja je postala pravnomočna, ustrezne tožbe v tej smeri pa tožeča stranka ni vložila. Tožeča stranka je na podlagi določb ustavnega zakona sicer res prevzela v upravljanje vse premično in nepremično premoženje bivše zvezne države, med drugim tudi tisto, s katerim je razpolagala jugoslovanska ljudska armada, vendar pa bi to obveljalo šele po opravljenem prevzemu tega premoženja do konca leta 1993. Tožeča stranka je preko ministrstva za obrambo prevzela v upravljanje tudi stanovanja vojaškega stanovanjskega sklada, vendar šele v letu 1992. Premoženje bivše zvezne države je prešlo v last tožeče stranke v januarju 1993, tožba v tej zadevi pa je bila vložena februarja 1992, ko tožeča stranka še ni bila lastnica spornega stanovanja.

Sicer pa stanovanjski sklad bivše JLA predstavlja skupno premoženje novih držav na območju bivše SFRJ, delitev tega premoženja pa še ni bila opravljena.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Ob ugotovljeni dejanski podlagi je odločilna pravna presoja, ali je odločba o dodelitvi dvosobnega stanovanja v L., M..., ki jo je dne 12.8.1991 izdala komanda garnizona, stanovanjski organ iz ..., zakonita in ali je na njeni podlagi toženka na stanovanju pridobila stanovanjsko pravico. Pravna podlaga za odgovor na to vprašanje je v temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki jo je skupščina Republike Slovenije sprejela na svoji seji dne 25.6.1991. Tedaj je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo SRS in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Ustavni zakon za izvedbo navedene temeljne ustavne listine (Ur. list RS, št. 1/91-I) je prenesel upravljanje z vsem premoženjem, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do tedaj upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA, na Republiko Slovenijo. Po 25.6.1991 torej komande garnizona ali drugi organi v sestavu bivše JLA niso mogli več veljavno upravljati vojaškega stanovanjskega sklada ter izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz navedenega sklada. V reviziji ponujena razlaga, temelječa na trditvi o pravnomočni dodelitveni odločbi in na domnevnem nastanku toženkine stanovanjske pravice po določbah tedaj veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih, torej ni sprejemljiva. Določba 10. člena navedenega zakona o nastanku stanovanjske pravice bi bila uporabljiva le v primeru, da bi dodelitvena odločba bila izdana pred uveljavitvijo osamosvojitvenih aktov. Bivša JLA po svojih organih namreč po 25.6.1991 - ne glede na predpise, ki so veljali do tega datuma, ni več mogla dodeljevati stanovanj. V tem okviru je tudi drugotnega pomena v reviziji poudarjena okoliščina o izvedbi zemljiškoknjižnega prenosa nepremičnin bivše SFRJ na tožečo stranko na podlagi uredbe iz leta 1993 in o še neizvršeni delitveni bilanci med novo nastalimi državami bivše SFRJ.

Razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, torej niso podani. Ker revizijsko sodišče tudi ni našlo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).