Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je dolžno stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče predlagateljici moralo hkrati opozarjati tudi na to, da si lahko zagotovita zastopanje po pooblaščencu.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljic V. B. in E. S. za ureditev meje z dne 23. 9. 2011. 2. Zoper sklep se pritožuje prva predlagateljica, zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sklep izpodbija v celoti. Navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da gre pri obeh predlagateljicah za prava neuki stranki, spregledalo pa je dolžnost, ki jo sodišču nalagata določbi 12. in 285. člena ZPP. Sodišče bi moralo obe predlagateljici že v sklepu, s katerim ju je pozivalo k dopolnitvi predloga za določitev meje, izrecno opozoriti na njuno procesno možnost zastopanja po pooblaščencu, ki je prava vešč. Na njuno možnost zastopanja po odvetniku skladno z določbami ZBPP sodišče predlagateljic ob pozivu na dopolnitev predloga ni opozorilo, čeprav je bilo takšen napotek dolžno podati že pred zavrženjem predloga. Predlagateljicama zato ni mogoče očitati, da je bila dopolnitev, kot sta jo posredovali neustrezna, saj sta predložili dokazila, ki so potrjevala spornost meje. Opozorilo sodišča, ki ga je podalo v izpodbijanem sklepu o zavrženju je prepozno, saj strankama sodišče ni omogočilo, da bi svoje pravice v postopku na prvi stopnji uveljavljale tako, da bi bilo o njunem predlogu odločeno vsebinsko. V nadaljevanju predlagateljica dopolnjuje svoje trditve ter predlaga izvedbo dokazov, česar zaradi svojega nepoznavanja prava ni mogla ustrezno izvršiti že na prvi stopnji. Navaja, v katerem delu je sporen potek meje in točno opredeljuje, med katerimi parcelami predlaga ureditev meje. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožba neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče prve stopnje spregledalo dolžnost, ki jo sodišču nalagata določbi 12. in 285. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po 12. členu mora namreč sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Skladno temu je bilo tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki je predlagateljici s sklepom z dne 16. 11. 2011 pozvalo na popravo predloga, natančno navedlo, kako morata predlog popraviti in ju tudi opozorilo, da bo v primeru, da predloga v postavljenem roku ne bosta dopolnili v skladu s pozivom, sodišče predlog zavrglo. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče predlagateljici moralo hkrati opozarjati tudi na to, da si lahko zagotovita zastopanje po pooblaščencu. Sklep sodišča je bil namreč jasen, v izreku je bilo natančno navedeno, kaj morata predlagateljici navesti. Predlagateljici sklepu nista sledili oziroma sta predlog dopolnili le delno, zato ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zavrglo. Določba 285. člena ZPP, na katero tudi opozarja pritožba, se ne nanaša na načelo pomoči prava nevešči stranki, pač pa gre za materialno procesno vodstvo, ki se nanaša na zbiranje procesnega gradiva, v primeru sicer popolne tožbe oziroma predloga, ki pa v konkretnem primeru ni bil vložen.
5. Dejstvo, da je stranka prava neuka, ob ustreznem opozorilu sodišča na popravo, ne pomeni, da je očitek sodišča, da dopolnitev ni ustrezna, neutemeljen. Stranki sta nekatera dokazila sicer predložili, vendar, kot že navedeno, predloga skladno s sklepom sodišča nista dopolnili. V pritožbi podane trditve in dopolnitve pa so podane prepozno (337. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).
6. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).