Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ki mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Glede na citirano določbo pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec (ki je razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in je zmožen za drugo delo le po predhodni poklicni rehabilitaciji, vendar je bil ob nastanku invalidnosti starejši od 50 let), ki nima preostale delovne zmožnosti za delo na drugem delovnem mestu v smislu prve ali tretje alineje prvega odstavka 61. člena ZPIZ-1. To pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine, če bi zavarovanec (brez poklicne rehabilitacije) lahko delal s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti (prva alineja) ali če bi lahko opravljal določeno delo (v svojem poklicu) vsaj s polovico polnega delovnega časa (tretja alineja 61. člena ZPIZ-1 v zvezi s 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1).
Glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije oz. ni zmožen za opravljanje določenega dela v svojem poklicu vsaj s polovico delovnega časa. Sodišče prve stopnje preostale delovne zmožnosti tožnika (61. čl. ZPIZ-1) z vidika celostne obravnave njegovih zdravstvenih težav (tako psihiatričnih kot kardioloških) ni ugotavljalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pravice do invalidske pokojnine preuranjena.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I., II., III. in V. tč.) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 8. 9. 2010 in št. ... z dne 4. 3. 2009 (I. tč. izreka). Tožnika je razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti od 3. 12. 2008 dalje zaradi bolezni in mu priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 1. 2009 dalje (II. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo, da s posebnim upravnim aktom odloči o odmeri in izplačilu invalidske pokojnine tožniku v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 3. 12. 2008 dalje zaradi bolezni in se mu od tedaj dalje prizna pravica do invalidske pokojnine (IV. tč. izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 372,50 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v roku 8 dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. tč. izreka).
Zoper ugodilni del sodbe (I., II., III. in V. tč. izreka) se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oz. podredno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka izpostavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je izvedenec medicinske stroke na naroku spremenil svoje pisno izvedensko mnenje zgolj v delu, ki se je nanašalo na odstotek izgube delovne zmožnosti in s tem posledično kategorije invalidnosti, ni pa spremenil pisnega mnenja glede preostale delovne zmožnosti tožnika, torej v delu, kjer je menil, da tožnik sicer ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, s polovico delovnega časa pa je zmožen za delo na drugem ustreznem delu z omejitvami. Tega dela izvedenskega mnenja sodišče v razlogih za svojo odločitev ne povzema oz. se do njega ne opredeli. Sodni izvedenec tudi ni bil mnenja, da bi bila pri tožniku potrebna poklicna rehabilitacija. Iz izvedenskega mnenja torej izhaja, da ima tožnik ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti preostalo delovno zmožnost v smislu 3. alineje 1. odst. 61. čl. ZPIZ-1. Glede na navedeno pa tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine. Tožena stranka se protivi tudi odmeri stroškov postopka, saj sodišče ni pravilno upoštevalo ZOdvT. Ker je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, bi moralo sodišče upoštevati 36. čl. ZOdvT, kar pa nepravilno ni storilo.
Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka ni storilo, je pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
V tem postopku je sodišče prve stopnje v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 8. 9. 2010 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 4. 3. 2009 ter utemeljenost tožnikovega tožbenega zahtevka, s katerim je uveljavljal odpravo citiranih odločb in priznanje pravice do invalidske pokojnine in povrnitev stroškov postopka.
Takšnemu tožbenemu zahtevku je sodišče prve stopnje ugodilo, ker je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja po predhodni pridobitvi izvedenskega mnenja specialista internista in kardiologa zaključilo, da tožnik izpolnjuje pogoje iz druge alineje 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Pomeni, da glede na citirano določbo pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec (ki je razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in je zmožen za drugo delo le po predhodni poklicni rehabilitaciji, vendar je bil ob nastanku invalidnosti starejši od 50 let), ki nima preostale delovne zmožnosti za delo na drugem delovnem mestu v smislu prve ali tretje alineje prvega odstavka 61. člena ZPIZ-1. Torej, če bi zavarovanec (brez poklicne rehabilitacije) lahko delal s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti (prva alineja) ali če bi lahko opravljal določeno delo (v svojem poklicu) vsaj s polovico polnega delovnega časa (tretja alineja 61. člena ZPIZ-1 v zvezi s 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1), potem niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
V kolikor je pri zavarovancu torej podano stanje bodisi po prvi ali po tretji alineji 61. člena ZPIZ-1, pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni. Ne gre za avtomatizem in za izpolnjene pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine zgolj ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti in starosti nad 50 let. Pritožba utemeljeno opozarja na to, da je glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije oz. ni zmožen za opravljanje določenega dela v svojem poklicu vsaj s polovico delovnega časa. Sodišče prve stopnje preostale delovne zmožnosti tožnika (61. čl. ZPIZ-1) z vidika celostne obravnave njegovih zdravstvenih težav (tako psihiatričnih kot kardioloških) ni ugotavljalo, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in je tako odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pravice do invalidske pokojnine preuranjena.
Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju 61. čl. ZPIZ-1 razčistilo dejansko stanje tako, da bo s pomočjo izvedencev medicinske stroke s področja bolezni srca in s področja psihiatrije ugotovilo tožnikovo preostalo delovno zmožnost, nato pa bo o tožbenem zahtevku ponovno odločilo, pri čemer bo glede na uspeh strank v postopku glede stroškov postopka upoštevalo tudi, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, kot to utemeljeno izpostavlja tožena stranka v pritožbi.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.