Jedro

V postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen.

Tožeča stranka se je zavezala opraviti naklad, prevoz in razklad blaga, tožena stranka pa se je zavezala, da bo za opravljene storitve plačala. Kakšnih trditev ali ugovorov, ki bi terjali uporabo specialnih pravil o prevozni pogodbi, ki je v bistvu podvrsta podjemne pogodbe, tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala. Zato je sodišče odločilo pravilno, ko je razmerje med pravdnima strankama opredelilo kot podjemno razmerje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi delnega umika zahtevka za plačilo zamudnih obresti od 29. 7. 2017 do 28. 8. 2017 postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 1.125,06 EUR z zakonskimi zamudnim obrestmi od 29. 8. 2017 dalje do plačila (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 348,53 EUR s pripadki (III. točka izreka). Presodilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati vtoževani znesek za opravljeno delo, in sicer naklad, prevoz in razklad toplotne črpalke, cevi in klimata.

2. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo. Smiselno je zatrjevala pritožbene razloge po drugi in tretji točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Zatrjevala je, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je bila med pravdnima strankama ustno sklenjena podjemna pogodba ter da je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede trajanja razklada. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta v tem primeru ustno sklenili pogodbo, s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo za toženo stranka opravila naklad, prevoz in razklad toplotne črpalke, klimata in cevi, tožena stranka pa se je zavezala, da bo za opravljene storitve plačala. Tožeča stranka je svoje obveznosti sama oziroma po svojih podizvajalcih izpolnila, tožena stranka pa za opravljene storitve naklada, prevoza in razklada ni plačala.

6. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožeča stranka sama oziroma po njenih podizvajalcih opravila naklad, prevoz in razklad blaga, ki je bilo predmet prevoza. Presodilo je, da sta naklad in razklad trajala več ur, in sicer tri ure dela z dvigalom pri nakladu cevi v I. in štiri ure dela z dvigalom pri razkladu blaga po opravljenem prevozu do OŠ P. Navedena zaključka je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi vestne in skrbne dokazne ocene. Tožena stranka je zato s pritožbenimi trditvami, da so ti zaključki zmotni, v bistvu grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Torej je uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

8. Iz določila prvega odstavka 458. člena ZPP izhaja, da se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker torej v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Zato se pritožbeno sodišče do teh očitkov ne bo posebej opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama pravilno opredelilo kot podjemno pogodbo po določilu 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).2 Iz navedenega določila izhaja, da se s podjemno pogodbo podjemnik zaveže opraviti določen posel, kot je izdelava ali poprava kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zaveže, da mu bo zato plačala. V tem primeru, se je, kot je zgoraj že navedeno, tožeča stranka zavezala opraviti naklad, prevoz in razklad toplotne črpalke, cevi in klimata, tožena stranka pa se je zavezala, da bo za opravljene storitve plačala. Kakšnih trditev ali ugovorov, ki bi terjali uporabo specialnih pravil o prevozni pogodbi, ki je v bistvu podvrsta podjemne pogodbe, tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala. Zato je sodišče odločilo pravilno, ko je razmerje med pravdnima strankama opredelilo kot podjemno razmerje in v skladu z določilom 9. člena OZ (pacta sunt servanda) toženi stranki naložilo plačilo za opravljene storitve.

10. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji.