Jedro

Rok za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora po 1. odstavku 207. člena ZKP, ki se smiselno uporablja tudi za pripor po določbi 2. odstavka 307. člena ZKP, začne teči z vročitvijo sklepa obtožencu. Če pa je bil tak sklep vročen zagovorniku pozneje kot obtožencu, zagovornik pa se pritoži v 24 urah, odkar mu je bil sklep vročen, je njegova pritožba pravočasna, čeprav je vložena po izteku 24 urnega roka od ure, ko je bil sklep vročen obtožencu.

Izrek

Zahtevi zagovornika obtoženega J.P. za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep pod točko 2 izreka razveljavi.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 25.01.2001 zoper obtoženega J.P. iz razloga po 2. odstavku 307. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredilo pripor, ki traja do objave sodbe, najdalj pa mesec dni. Višje sodišče v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom pod točko 1 pritožbo obtoženega J.P. zoper ta sklep zavrnilo kot neutemeljeno, pod točko 2 pa pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrglo kot prepozno.

Zoper ta pravnomočen sklep, v delu, kolikor je bila njegova pritožba zavržena, je zagovornik obsojenega J.P. iz vseh "pritožbenih" razlogov dne 22.02.2001 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo dne 11.04.2002. Navaja, da je razlaga 24-urnega roka, kot jo je sprejelo sodišče druge stopnje, popolnoma neživljenjska, kajti pritožbeno sodišče ob nedeljah ne uraduje. Po mnenju vložnika 24-urni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora lahko velja za delovne dni, ne more pa veljati za dneve, ko sodišče ne dela in ko tudi teoretično ni mogoče oddati pritožbe na sodišču ali na pošto. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter pripor zoper obtoženca odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da je odločitev Višjega sodišča v Kopru, ki je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrglo kot prepozno, pravilna. Roki, ki so določeni v urah, bi s tako razlago, kot jo v zahtevi podaja vložnik, izgubili vsak smisel, saj bi v takem primeru odpadla tudi potreba po taki zakonski ureditvi, ki sodišču druge stopnje narekuje, da o pritožbi zoper tak sklep odloči v 48 urah. Poudarja, da ne drži, da pritožbe ob nedeljah ni mogoče vložiti, saj obstaja dežurna služba sodišča, pri kateri je mogoče vložiti pravno sredstvo. Razlaga zagovornika se lahko nanaša le na roke, ki so določeni v dnevih oz. daljših časovnih enotah. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Za pripor, ki je bil zoper obtoženca odrejen, ker se ta očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, se po 2. odstavku 307. člena ZKP smiselno uporabljajo določbe 200. do 213. člena istega zakona. V 1. odstavku 207. člena ZKP je predpisano, da se zoper sklep senata, ko je ta odredil pripor zoper obtoženca po izročitvi obtožnice sodišču do konca obravnave obtoženec sme pritožiti v 24 urah od ure, ko mu je bil sklep vročen ter da mora o pritožbi višje sodišče odločiti v 48 urah.

Sodišče druge stopnje svojo odločitev v delu, izpodbijanem z zahtevo, obrazlaga, da določba 1. odstavka 207. člena ZKP predstavlja izjemo od splošne določbe 4. odstavka 120. člena ZKP, po kateri se rok za vložitev pravnega sredstva računa od zadnje vročitve. Izpostavlja, da gre za tako kratek rok, da se računa od ure vročitve vsakemu posameznemu upravičencu do pritožbe posebej ter da je zato zagovornik obtoženega J.P., ki mu je bil sklep sodišča prve stopnje vročen dne 03.02.2001 pritožbo, ki jo je podal dne 05.02.2001, vložil po preteku predpisanega 24-urnega roka.

Razlaga roka za vložitev pritožbe po 1. odstavku 207. člena ZKP, kot jo je sprejelo sodišče druge stopnje, je zgrešena. V 4. odstavku 120. člena ZKP je pravilo, da v primeru, ko ima obtoženec zagovornika, teče rok za vložitev pravnega sredstva od zadnje vročitve. Izjeme od tega pravila so določene v 1. odstavku 207. člena ZKP in v 4. odstavku 202. člena ZKP, ki predpisujeta, da začne teči rok za pritožbo od ure, ko je bil sklep vročen obdolžencu (priprtemu). Na enak način je v 3.odstavku 421. člena ZKP urejeno štetje roka za v vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Določba 1. odstavka 207. člena je jasna in ne omogoča drugačne razlage, kot da rok za pritožbo začne teči z vročitvijo sklepa obtožencu.

Obtoženemu J.P. je bila sklep sodišča prve stopnje o odreditvi pripora, vročena dne 09.03.2002 ob 14.45 uri, zato je bila pritožba njegovega zagovornika, vložena 5.3.2001, pravočasna. Celo v primeru, če bi bil obtoženčevemu zagovorniku tak sklep vročen pozneje kot obtožencu in bi se zagovornik pritožil v 24 urah, odkar mu je bil sklep vročen, in po izteku 24-urnega roka od ure, ko je bil sklep vročen obtožencu, bi bila pritožba pravočasna. S sklicevanjem na 1. odstavek 207. člena in z obrazložitvijo, da določba 4. odstavka 120. člena ZKP v tem primeru ne velja, pritožbe ni mogoče zavreči kot prepozne.

Glede na tako razlago Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila pritožba obtoženčevega zagovornika, ki jo je ta vložil, še preden je bil sklep o odreditvi pripora vročen obtožencu, podana pravočasno. Zato ima vložnik zahteve prav, ko sicer z drugačnimi razlogi zatrjuje, da je pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje vložil v zakonsko predpisanem roku.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, zato je po 1. odstavku 426. člena ZKP sklep sodišča druge stopnje razveljavilo v delu, s katerim je bila pritožba obtoženčevega zagovornika zavržena kot prepozna. Zadeve ni vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje, ker lahko pripor po 2. odstavku 307. člena ZKP traja največ 30 dni. V obravnavani kazenski zadevi pa je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 02.03.2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 09.03.2001 zoper obtoženega J.P. iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP odrejen pripor, ki je začel teči od 06.03.2001 dalje.