Jedro

Tudi pri ponudbi v razpisnem postopku za podelitev koncesije, gre za vlogo, vendar pa glede na samo naravo postopka podeljevanja koncesije, te ponudbe ni mogoče enačiti z vlogo v upravnem postopku in z nejasno ali nepopolno ponudbo ravnati kot z nerazumljivo ali nepopolno vlogo po 68. členu ZUP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici U 290/96-15 z dne 21. 9. 2001.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke, št. 353-344/95 z dne 10. 11. 1995, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Urada za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper, št. 353-344/95 z dne 22. 9. 1995, s katero je ta odločila da se družbi B., d. o. o., podeli koncesija za opravljanje lokalne gospodarske javne službe "varovanje javnih parkirišč" na območju Mestne občine Koper za obdobje 7 let, in da mora koncesionar skleniti koncesijsko pogodbo v 14-tih dneh od dneva pravnomočnosti te odločbe.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je Mestna občina Koper objavila Javni razpis za pridobitev koncesionarja za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe "varovanje javnih parkirišč" (Ur. l. RS, št. 42/95, v nadaljevanju javni razpis). Na ravni razpis sta se pravočasno prijavila tožnik in podjetje B., d. o. o. Eden od razpisnih pogojev je bil tudi predpogodba z zavarovalnico o zavarovanju za primer poškodb varovanih vozil po neznanem storilcu. Po presoji sodišča sta organ prve stopnje in tožena stranka kršila postopek, saj je izbrani koncesionar v ponudbi predložil samo izjavo Zavarovalnice T., d. d., da ima sklenjeno s ponudnikom pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škode, povzročene na motornih vozilih, ki so parkirana na parkiriščih, s katerimi že upravlja družba ter da so po isti pogodbi zavarovana tudi na novo pridobljena parkirišča, ki jih ponudnik dobi v upravljanje. Izbrani koncesionar je predložil samo navedeno izjavo, kljub temu, da se je v javnem razpisu zahtevala sklenjena predpogodba z zavarovalnico. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zatrjuje, da je za obstoj zavarovalne pogodbe med Zavarovalnico T., d. d., in podjetjem B., d. o. o. (ki v ponudbi ni bila priložena), vedela in da je bilo to dejstvo splošno znano. Po presoji sodišča bi moral upravni organ prve stopnje v svoji odločbi to domnevno znano dejstvo jasno navesti in ga obrazložiti, česar pa ni storil. Te napake ne popravlja niti tožena stranka v izpodbijani odločbi. Predpogodba, sklenjena z Zavarovalnico T., d. d., ki jo je predložil tožnik, pa ni povsem jasna in iz nje ni bilo mogoče ugotoviti, ali zajema tudi primere poškodb varovanih vozil po neznanem storilcu. V 1. točki predpogodba navaja, da zavarovanje obsega le odgovornost iz škod, nastalih zaradi premikanja vozil, ki ga opravlja delavec parkirišča oziroma škod, nastalih zaradi napake delavca pri usmerjanju vozil na parkirišču, v točki 5 pa je določeno, da ti posebni pogoji veljajo skupaj s splošnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti O-80/1, teh pa tožnik ni predložil. Sodišče se strinja s tožnikovim mnenjem v tožbi, da bi bilo v takem primeru potrebno subsidiarno uporabiti določbo prvega odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, v nadaljevanju ZGJS) in Odlok za pridobitev koncesionarja za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe "varovanje parkirišč" (Uradne objave, št. 7/95, v nadaljevanju odlok) nimata posebnih določb, ki bi preprečevale naknadno popravo oziroma dopolnitev ponudbe in odpravo pomanjkljivosti.

3. Tožena stranka v pritožbi navaja, da pri izbiri koncesionarja ni prišlo do kršitev postopka. Kršitev bi bila, če bi za koncesionarja bil izbran tožnik, ki dejansko ni izpolnjeval razpisnih pogojev, saj predpogodba, ki jo je predložil, ni izpolnjevala razpisnega pogoja, to je zavarovanja za primer poškodb varovanih vozil po neznanem storilcu. Iz nje nedvoumno izhaja, da zavarovanje obsega le odgovornost iz škod, nastalih zaradi premikanja vozil, ki ga opravijo delavci parkirišča oziroma škod, nastalih zaradi napake delavca pri usmerjanju vozil na parkirišču. Napačno je stališče sodišča, da bi lahko koncedent na podlagi 68. člena ZUP od tožnika zahteval dopolnitev vloge. Izbrani koncesionar pa je predložil izjavo Zavarovalnice T., d. d., iz katere izhaja, da ima ta zavarovalnica z njim sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škode, povzročene na motornih vozilih, ki so parkirana na parkiriščih, s katerimi upravlja družba. Po tej pogodbi so zavarovana tudi na novo pridobljena parkirišča, ki jih B., d. o. o., dobi v upravljanje. Naročnik je za obstoj navedene pogodbe vedel, saj je B., d. o. o., že do tedaj imel v upravljanju nekatera javna parkirišča v Kopru. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni.

4. V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da družba B., d. o. o., ni zadostila razpisnemu pogoju in ni predložila sklenjene predpogodbe. Namesto predpogodbe je predložila le enostransko izjavo T., d. d. Tudi ni predložila zavarovalne pogodbe, na katero se sklicuje. Nesprejemljiva je obrazložitev upravnega organa, da je splošno znano dejstvo, da ima B., d. o. o., sklenjeno ustrezno pogodbo. če je bilo to znano le toženi stranki, ne gre za splošno znano dejstvo. če je taka pogodba obstajala, bi si jo moral organ, ki je odločal nujno pogledati. Pogodbe ni bilo v razpisni dokumentaciji, zato ta ni popolna. Predlaga, da pritožbeno sodišče potrdi izpodbijano sodbo in pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

7. Po določbi 32. člena ZGJS se pogoje za opravljanje gospodarske javne službe za posamezno koncesijo določi s koncesijskim aktom, le-ta pa je podlaga za javni razpis. V obravnavani zadevi je javni razpis v 8. d točki določil, da je treba ponudbi predložiti predpogodbo z zavarovalnico o zavarovanju za primer poškodb varovanih vozil po neznanem storilcu. To pa pomeni, da je predložitev takšne predpogodbe eden izmed elementov za ocenitev, ali ponudba izpolnjuje razpisne pogoje. Ti morajo biti v celoti izpolnjeni na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, sicer je ponudba nepravilna in se ne vrednoti. Iz izpodbijane sodbe, na podlagi dokumentacije in podatkov upravnih spisov, izhaja, da pogoj iz 8. d točke javnega razpisa v nobeni od pravočasno vloženih ponudb, ni bil v celoti izpolnjen na način, ki je predviden v razpisni dokumentaciji. Zato je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena ZUS ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

8. Pritožbeno sodišče sprejema pritožbeni ugovor, da se v obravnavanem primeru ne more uporabiti določbe prvega odstavka 68. člena ZUP, kar pa na samo odločitev pritožbenega sodišča ne vpliva. Res je sicer, da gre tudi pri ponudbi v razpisnem postopku za podelitev koncesije, za vlogo, vendar pa glede na samo naravo postopka podeljevanja koncesije, te ponudbe ni mogoče enačiti z vlogo v upravnem postopku in z nejasno ali nepopolno ponudbo ravnati kot z nerazumljivo ali nepopolno vlogo po 68. členu ZUP.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.