Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ko gre za zazidano stavbno zemljišče je podana ovira za vrnitev zemljišča v naravi v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 16.7.2001 (1. točka izreka sodbe in sklepa) in s sklepom zavrnilo zahtevo stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka sodbe in sklepa). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper dopolni-lno odločbo Upravne enote R/K z dne 4.6.2001, in sklep o popravi navedene dopolnilne odločbe z dne 13.6.2001. Prvostopni upravni organ je odločil, da se delna odločba Upravne enote R/K z dne 17.2.1999, s katero je bilo v korist upravičenca Š. unije Slovenije vzpostavljena lastninska pravica na zemljišču, par. št. 299/2-stavbišče v izmeri 329m2 in dvorišče v izmeri 8 m2, z.k. vl.št. 141 k.o. F. vas, na -kateri je objekt, ki je tudi po podržavljenju ostal v lasti "P." Slovenije, glede 3. točke izreka (s katero je bilo določeno, da bo o tam navedenem preostalem delu zahtevka odločeno z dopolnilno odločbo) dopolni tako, da se ta glasi: "Zahteva vlagatelja zahtevka Š. unije Slovenije iz L., za vrnitev dela parcele, št. 299/1-travnik v izmeri 1584 m2, z. k. vl.št. 141 k.o. F. vas, ki je nastal iz podržavljenih parcel št. 82/3 in 299 in dela parcele št. 566/1-cesta v izmeri 5-09 m2 z.k. vl. S. I. k.o. F. vas, ki je nastal iz podržavljenih parcel št. 82/3 in 299, v naravi, v last in posest, se zavrne". S sklepom, z dne 13.6.2001, pa je navedeno dopolnilno odločbo prvostopni organ popravil v delu, ki se nanaša na površino dela parcele št. 566/1-cesta, katere pravilna izmera je 619 m2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Po njegovi presoji so pravilni tudi razlogi izpodbijane odločbe in se nanje v celoti sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Po presoji tožene stranke je sporna parcela, št. 299/1 k.o. F. vas, park, zazidano stavbno zemljišče in kot tako predstavlja oviro za vrnitev po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen. Tudi po presoji prvostopnega sodišča tožeča stranka nima prav, da je za presojo statusa zemljišča in s tem za ugotovitev ali obstajajo ovire za vrnitev nepremičnine v naravi v smislu ZDen, edino upoštevno stanje zemljišča, ki ga je mogoče zaznati v naravi. Za določitev statusa zemljišča so pomembni vsi veljavni prostorski akti, ki opredeljujejo status zemljišča glede na njegovo lego, površino in namembnost. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da sporna parcela, št. 299/1 k.o. F. vas, po planskih aktih občine leži v območju stavbnih zemljišč. Iz dokumentacije je razvidno, da je sporna parcela zajeta v katastru zelenic, ki je bil izdelan leta 1980, in je opredeljena kot "...". Z Odlokom o zelenih površinah v Občini R.P. (Uradni list RS, št. 64/97, v nadaljevanju Odlok) je opredeljeno, kaj vse se šteje za zelene površine in način njihovega urejanja, vzdrževanja in varstva njihove evidence. Iz potrdila Občine P. z dne 20.9.2000 in Urada za okolje in prostor Občine P. z dne 13.10.1998 izhaja, da parcela, št. 299/1 k.o. F. vas, leži v Ia. območju stavbnih zemljišč in je v smislu Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS št. 44/97, v nadaljevanju ZSZ), zazidano stavbno zemljišče. Po 2. odstavku 3. člena ZSZ so parki in zelenice komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, objekti javne infrastrukture. Gre torej za zazidano stavbno zemljišče, zato je tudi po mnenju prvostopnega sodišča podana ovira za vrnitev te parcele v naravi v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen. Ker je podana ovira za vračilo v naravi po navedeni določbi ZDen, po presoji prvostopnega sodišča niti ni pomembno, kdaj oziroma ali je bil navedeni park razglašen za grajeno javno dobro v smislu ZSZ, s čemer bi bila podana tudi ovira za vračanje v naravi po 3. točki 1. odstavka 19. člena ZDen. Sporna parcela pa je bila park že pred uveljavitvijo ZDen, zato tožbeni ugovor, ki se nanaša na neupoštevanje 88. člena ZDen, na drugačno odločitev ne more vplivati.
Tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo smiselno ponovi tožbene navedbe. Meni, da parcela, št. 299/1 k.o. F. vas, glede na svojo urejenost v naravi ne more biti park. Med drugim navaja, da na opravljenem ogledu dne 1.2.2001 ni bilo mogoče ugotoviti, da obstoji park in sicer cvetlične grede, parkovne grmovnice in posebna vrsta dreves. Ponovno se sklicuje na določbo 1. odstavka 88. člena ZDen in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi.
Stranka z interesom Občina P. se v odgovoru na pritožbo strinja z odločitvijo prvostopnega sodišča. Zavrača pritožbeno navedbo, da iz ogleda spornega zemljišča ni bilo mogoče ugotoviti, da gre za park. Ogled je bil opravljen v zimskem času, ko je park zagotovo videti revnejši. Gre za javni mestni park, negovano zeleno površino s klopmi, cvetličnimi gredami, parkovnimi grmovnicami in posebnimi drevesnimi vrstami, ki niso samorodne v teh krajih. Glede na starost dreves je razvidno, da park obstaja že iz časa pred drugo svetovno vojno. Skladno z mnenjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine M. (št. JM/608 z dne 2.7.2001) gre za naravno vrednoto na območju strjene poselitve, ki jo je potrebno varovati neposredno po 36. členu Zakona o ohranjanju narave. Sporna nepremičnina ima v skladu s sprejetimi planskimi akti občine status stavbnega zemljišča. Nahaja se znotraj ureditvenega območja, ki je urejeno s prostorskimi ureditvenimi pogoji, sprejet pa je tudi planski dokument Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine R/K za območje Občine P., za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 83/01) in Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih aktov s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine R/K za območje Občine P., za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 38/02), ki ne spreminja dosedanjega namena rabe prostora v tem območju naselja P. Park ima že od nastanka dalje značaj javne površine in je kot tak opredeljen in varovan z občinskimi predpisi. Od ustanovitve občinskega komunalnega podjetja leta 1978 naprej ga upravlja to podjetje in njegovi pravni nasledniki. Iz kontinuitete pravne ureditve statusa tega zemljišča izhaja, da je bila parcela št. 299/1 k.o. F. vas opredeljena kot objekt javne infrastrukture že dolgo pred sprejetjem ZDen in torej ne more biti kršen 88. člen ZDen. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča. Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbo tožeče stranke in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopno sodišče presodilo vse tožbene ugovore, ki jih je uveljavljala tožeča stranka, nanašali pa so se na nemožnost vrnitve spornega zemljišča v naravi. Obrazložitev, v kateri zavrača tožbene ugovore in razlogi, ki jih pri tem navaja, so v skladu z vsebino odločbe tožene stranke ter s podatki in listinami v upravnih spisih, imajo pa tudi podlago v predpisih, na katere se sklicuje.
Po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Lastnost zemljišča kot stavbnega zemljišča se presoja glede na določbe ZSZ. Praviloma so stavbna zemljišča opredeljena z namensko rabo, določeno v prostorskih planih. V obravnavanem primeru je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da po planskih aktih leži sporna parcela v območju stavbnih zemljišč in je glede na prostorsko umestitev zazidano stavbno zemljišče v smislu 2. člena ZSZ, ki je veljal v času odločitve, ter, da je v katastru zelenic P., ki je bil izdelan na podlagi Odloka, vpisana kot park (P. ...). V skladu z ZSZ (2. odstavek 2. člena) je zazidano stavbno zemljišče zemljiška parcela na kateri je zgrajen objekt. Po 2. odstavku 3. člena ZSZ pa so parki in zelenice komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru, obstaja ovira v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen za vrnitev sporne parcele v naravi.
Prav iz navedenih razlogov tožeča stranka, glede ugovorov, uveljavljanih že v upravnem sporu na prvi stopnji (ki jih je prvostopno sodišče po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnilo), in jih v pritožbi zgolj ponavlja kot pritožbene ugovore, s pritožbo ne more uspeti.
Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 73. člena ZUS.