Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožnica lastnica nepremičnin parc. št. 18/0, 19/0, 20/0, 21/1 in 21/2 k. o. ... Toženki je naložilo, da mora tožnici povrniti pravdne stroške v višini 374,54 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali so društva v prejšnjem družbeno ekonomskem sistemu lahko pridobila (imela) lastninsko pravico na zemljiščih? in 2) Ali so lovske družine po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč in ribiške družine po Zakonu o sladkovodnem ribištvu (ZSlaR) na zemljiščih, ki so jih pridobile od fizičnih oseb na odplačen način, lahko pridobile lastninsko pravico?

4. V utemeljitvi predloga navaja, da so imele lovske družine dvojno pravno naravo oziroma dvojni status, in sicer tako status družbenih organizacij kot civilnih pravnih oseb. Da so bile lovske organizacije kot društva lahko nosilke lastninske pravice, je ugotovilo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-78/93. Tudi Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 818/2009, ko je obravnavalo vprašanje pridobitve lastninske pravice ribiških družin, ki so imele po ZSlaR podoben položaj kot lovske organizacije, pojasnilo, da so lahko pridobile določena sredstva v zasebno last, saj so kot društvo še vedno imele tudi značilnosti civilnih pravnih oseb in so v tem obsegu lahko imele lastninsko pravico na stvareh v mejah in pod pogoji, ki jih je določal zakon. 14 člen Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ) ni podlaga za retroaktiven prenos zemljišč na tožnico oziroma za odvzem lastninske pravice toženke na teh zemljiščih. Gre za poseg v lastninsko pravico toženke (33. člen Ustave) in za razlastitev brez odškodnine (69. člen Ustave). Toženka je kot društvo na zemljiščih lahko pridobivala lastninsko pravico, le do vknjižbe te pravice na njeno ime zaradi takratnega družbeno ekonomskega sistema ni prišlo in se je tako v njeno korist vknjižila le pravica uporabe. Lastninjenja kmetijskih zemljišč lovskih organizacij ne ureja noben predpis. Glede na mešan pravni položaj lovskih organizacij ni mogoče obravnavati kot kmetijskih organizacij t. i. temeljne zadružne organizacije, ki so lahko upravljale izključno s sredstvi v družbeni lastnini. Mešan pravni položaj lovskih organizacij utemeljuje analogijo s temeljnimi organizacijami kooperantov, ki so lahko upravljale tako s sredstvi v družbeni lastnini kot tudi s sredstvi, ki so jih v temeljne organizacije kooperantov združili kmetje, njihovi člani. ZSKZ je kmetijska zemljišča in gozdove, ki so jih temeljne organizacije kooperantov pridobile na odplačen način, v prvem odstavku 14. člena izvzel iz sistema podržavljenja. Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi ZSKZ lovske organizacije obravnaval strožje kot temeljne organizacije kooperantov. Osnovni namen ZSKZ ni bila ponovna nacionalizacija vseh kmetijskih zemljišč in gozdov brez izjem in ne glede na način njihove pridobitve. K smotrni uporabi kmetijskih zemljišč zavezuje lovske organizacije že Zakon o društvih in sedaj tudi Zakon o divjadi in lovstvu-1, zato je podržavljenje pridobljenih kmetijskih zemljišč lovskih organizacij nesorazmeren ukrep. Poseben statusni položaj lovskih organizacij bi ob sprejemanju ZSKZ zahteval izjemno obravnavo, zato je ob pomanjkanju takšne določbe treba lovske organizacije po analogiji obravnavati enako kot temeljne organizacije kooperantov. To narekuje tudi 14. člen Ustave. Neenotnost sodne prakse je izkazana ob primerjavi odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 818/2009, v kateri je bilo pojasnjeno, da pri ribiških družinah ni izključena možnost, da so pridobile določena sredstva tudi v zasebno last, s sodbami II Ips 217/2014, II Ips 265/2014, II Ips 251/2011 in II Ips 136/2014, v katerih je Vrhovno sodišče zavzelo drugačno stališče, da so lovske družine kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči, zato so ta ne glede na to, ali so bila pridobljena odplačno ali neodplačno, po prenosu na lovsko družino prešla v družbeno lastnino. V zadevi II Ips 655/92 pa je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da lovske družine lahko pridobivajo tudi družbena sredstva in z njimi gospodarijo, vendar to ne pomeni, da ne morejo imeti (obdržati) v lasti stvari, ki jih imajo lahko v lasti društva po 11. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).