Jedro

Razpis naroka v preklicnem postopku niti ni obligatoren. V kolikor pa se vendarle izvede in stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve.

Izrek

I. Pritožba obsojene T.S. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenka se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je z izpodbijano sodbo na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo pogojno obsodbo, ki je bila obsojeni T.S. izrečena s sodbo o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu II K 9601/2021 z dne 24. 2. 2021, ter ji v pogojni obsodbi določeno kazen enega meseca zapora izreklo. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obsojenko oprostilo plačila stroškov postopka za preklic pogojne obsodbe, na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP pa je odločilo, da je obsojenka dolžna plačati krivdno povzročene stroške v znesku 55,20 EUR, nastale z vročitvijo sodnega pisanja.

1. Zoper sodbo se je pritožila obsojena T.S., zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma ji omogoči plačilo dolga v štirih obrokih.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. Obsojenka v laični pritožbi graja izvedbo preklicnega postopka v njeni odsotnosti in izraža nestrinjanje z odločitvijo, da mora v zapor za mesec dni. Meni, da je kazen zapora nepotrebna, ker še nikoli ni bila kaznovana, niti ni storila kaznivega dejanja.

4. S povzetimi pritožbenimi navedbami ni mogoče soglašati. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče citirano pogojno obsodbo upravičeno preklicalo in obsojenki v njeni odsotnosti določeno kazen zapora en mesec zapora utemeljeno izreklo. Sodišče prve stopnje je po preteku roka za izpolnitev obveznosti iz naslova določenega posebnega pogoja, da mora T.S. oškodovani družbi G. d.o.o. v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe plačati znesek 209,00 EUR, ki se je iztekel dne 20. 6. 2021, za dne 12. 7. 2021 razpisalo narok za preklic pogojne obsodbe. Slednji je bil zaradi obsojenkinega dopustovanja, o čemer je prvostopenjsko sodišče po elektronski pošti obvestila šele dan pred razpisanim narokom, preklican. Dne 22. 9. 2021 je bil narok za preklic pogojne obsodbe opravljen, skladno z določbo 506. člena ZKP, navkljub vnovičnem obvestilu obsojenke, kar je podrobneje obrazložilo sodišče prve stopnje v točki 3 obrazložitve izpodbijane sodbe. Obsojenka z izpostavljanjem osebnih razlogov, o katerih na eni strani sicer ne želi govoriti, kot to sama navaja v pritožbi, na drugi strani pa skuša ravno na podlagi slednjih upravičiti izostanek na naroku za preklic pogojne obsodbe. Glede na prej navedeno zakonsko določilo, razpis naroka v preklicnem postopku niti ni obligatoren. V kolikor pa se vendarle izvede in stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve.

5. Prav tako je neutemeljeno obsojenkino nestrinjanje z izrečeno zaporno kaznijo. Obsojenka namreč s pogojno obsodbo naloženega posebnega pogoja ni izpolnila niti deloma, kljub temu, da je v času od 1. 1. 2021 do 15. 6. 2021 prejemala nadomestilo iz naslova brezposelnosti, v obdobju od 26. 7. 2021 do 9. 8. 2021 pa je bila tudi zaposlena, kot je to podrobno pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe, na kar se v zaobid nepotrebnemu ponavljanju sklicuje tudi pritožbeno sodišče. Pri tem ne gre prezreti, da obsojenka v obdobju vse do 20. 6. 2021, ko je potekel rok za izpolnitev obveznosti, nenazadnje pa tudi v teku preklicnega postopka, oškodovani družbi G. d.o.o. ni plačala niti najmanjšega zneska.

6. Obsojenka ne more vzbuditi dvoma v pravilnost izpodbijane sodbe niti s priloženo izjavo. Šibko finančno stanje namreč samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. V postopku preklica pogojne obsodbe mora obsojenec izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti, tega pa po prepričanju pritožbenega sodišča T.S. v danem primeru (v zadostni meri) ni izkazala. Glede omejitve obsojenkinih razpolaganj, ki jih slednja izpostavlja šele v priloženi izjavi (skrb za še ne preskrbljenega mladoletnega otroka in odpiranje lastnega salona), pa je dodati le, da je iz teh le še toliko bolj razbrati, da je obsojenka z določenimi materialnimi sredstvi v času za izpolnitev naloženega ji posebnega pogoja v relativno nizkem znesku 209,00 EUR vendarle razpolagala, a jih ni namenila niti za simbolični znesek plačila obveznosti po pravnomočni sodbi, s čimer bi izkazala minimalno pripravljenost za izpolnitev s pravnomočno sodbo naloženega posebnega pogoja. Z iztekom roka za izpolnitev obveznosti iz naslova določenega posebnega pogoja pa je postal obsojenkin predlog po obročnem plačilu zapadlih obveznosti brezpredmeten, prav tako se kot irrelevantna pokaže priložena časovnica odplačevanja. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da okoliščina, kdaj bo obsojenka poravnala naloženo ji obveznost iz naslova pravnomočne sodbe, ni prepuščena njeni volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi poplačilu dolga v razmerju do oškodovane družbe eventualno dala prednost pred zadovoljitvijo lastnih potreb, kot je primeroma koriščenje dopusta ali odpiranje novega salona in v zvezi s tem pridobivanja strank ter lastnega zaslužka, saj bi vsi obsojenkini interesi morali biti podrejeni ravno izpolnitvi obveznosti po pravnomočni sodbi.

7. Na podlagi obrazloženega ter upoštevaje preostale razloge, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo sodišče prve stopnje, je neizpolnitev posebnega pogoja po mnenju pritožbenega sodišča posledica obsojenkinega družbeno nesprejemljivega in nekritičnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, ne pa objektivnih okoliščin, ki bi T.S. kljub njeni pripravljenosti onemogočale njegovo izpolnitev.

8. Iz navedenih razlogov, in ker obsojena T.S. v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje iz izpodbijane sodbe, prav tako pa pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je bilo treba pritožbo obsojenke zavrniti kot neutemeljeno (391. člen ZKP).

9. Iz istega razloga kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obsojenko oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ter prvim odstavkom 507. člena ZKP).