Jedro

V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka tožeči stranki M. Š. in J. Š., vsakemu do ½, dolžna plačati znesek 72.623,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2013 dalje do plačila in pravdne stroške v znesku 5.618,16 EUR s pripadki.

2. Sodbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP po odvetniku izpodbija prvotožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je tožeča stranka zahtevala plačilo odškodnine v znesku 72.623,00 EUR. Vtoževani znesek predstavlja ocenjeno tržno vrednost nepremičnine v izvršilnem postopku, v katerem je bila nepremičnina prodana. Sodišče bi moralo upoštevati, da nepremičnine za ocenjeno vrednost ni bilo mogoče prodati. Splošno znano je, da se ob sedanjem stanju nepremičninskega trga nepremičnine prodajajo za 20 % nižjo ceno. Zato je prvotožena stranka mnenja, da je tožeči nastala škoda kvečjemu v višini 51.000,00 EUR, za kolikor je bila nepremičnina prodana na javni dražbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini 72.623,00 EUR, v pripravljalni vlogi z dne 20. 8. 2013, uprla na pravnomočni sklep izvršilnega sodišča v Kamniku, opr. št. In 25/2012 z dne 19. 12. 2012. V tej izvršilni zadevi je bila s pomočjo sodnega izvedenca in cenilca ugotovljena tržna vrednost nepremičnine 72.623,00 EUR. Pripravljalna vloga je bila pred razpisanim narokom za glavno obravnavo vročena odvetnici pritožnice. Dne 10. 9. 2013 je bil opravljen narok za glavno obravnavo na katerem prvotožena stranka ni izrazila nikakršnih pomislekov v zvezi z ugotovljeno tržno vrednostjo nepremičnine v cenitvenem poročilu sodne cenilke in izvedenke gradbene stroke K. F. z dne 25. 10. 2012. Pritožnica ne navaja in še manj prilaga kakršenkoli dokaz, iz katerega bi bilo mogoče zaključiti, da se je tržna vrednost nepremičnine v času od izdelave izvedenskega mnenja do 10. 9. 2013, ko je sodišče opravilo zadnji narok za glavno obravnavo, znižala. To okoliščino prvič uveljavlja v pritožbenem postopku, ne da bi navedla, zakaj je brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Zato je takšna pritožbena trditev nedovoljena pritožbena novota in je pritožbeno sodišče pri presoji pravilnosti izpodbijane sodbe niti ne bi bilo dolžno presojati (357. člen ZPP).

5. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je bila nepremičnina v izvršbi domaknjena novemu lastniku za 51.000,00 EUR, kljub temu da je ocenjena tržna vrednost nepremičnine znašala 72.623,00 EUR. Zaključilo je, da v primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane tudi škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi. Splošno znano je, da na javni dražbi ni mogoče doseči cene, kot jo dosegajo nepremičnine ob normalni prodaji na trgu, zato je tožbenemu zahtevku v višini ocenjene tržne vrednosti nepremičnine v celoti ugodilo. Odškodnina, ki je prisojena tožeči stranki za povrnitev tako ugotovljene škode, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in skladno z načelom popolne odškodnine. Oškodovancu mora sodišče prisoditi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Odškodnina v višini cene, ki je dosežena na javni dražbi, ne odraža tržne vrednosti stanovanjske hiše in tožnikoma nastale škode ne bi v celoti povrnila.

6. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju višine škode tožeče stranke in pri določanju višine zanjo pravilno uporabilo določilo Obligacijskega zakonika o povrnitvi premoženjske škode, zato uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

7. Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnica v pritožbi ni priglasila.