Jedro

ZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za zaznambo spora pri nepremičninah, parc. št. 187/3, 187/4, 187/7, 187/8, 187/9, 187/11, 187/12, 187/13, 187/20, 187/22, 187/23, 187/24, 187/25, 187/26, 187/29, 188/1, 188/2, 338/1, 338/2, 338/4, 338/5, 338/6, 338/7, 338/8, 338/9, 1207/3, 1207/7, 187/1, 187/30 in 187/31, k.o. M., na podlagi tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, opr. št. VII Pg 146/2008. Proti temu sklepu se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku ter predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Navaja, da je obrazložitev sklepa vsebinsko pomanjkljiva, saj sodišče ni podalo razlogov o odločilnih dejstvih oziroma ti razlogi niso jasno navedeni, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče ni pojasnilo, zakaj tožba predlagatelja ne izpolnjuje pogojev po določbi 79. člena ZZK-1 oziroma zakaj je sodišče mnenja, da se konkretni spor pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ne vodi zaradi izvirne pridobitve stvarne pravice predlagatelja na predmetnih nepremičninah.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica je zemljiškoknjižnemu predlogu za zaznambo spora predložila tožbo, s katero v gospodarskem sporu od tožene stranke zahteva izpolnitev pogodbenih obveznosti s tožbenim zahtevkom na plačilo 15.000.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot je pravilno poudarjeno v obrazložitvi sklepa, Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice.

Pri tožbi, na katero se sklicuje tožnica oziroma predlagateljica, gre za obligacijskopravni spor in ne za stvarnopravni spor. Nedvomno gre za takšno naravo spora, četudi se v tožbenih navedbah predlagateljica sklicuje na "delno poplačilo s pridobitvijo lastninske pravice na vseh zgrajenih objektih ter zemljiščih, na katerih bodo zgrajeni objekti". Obrazložitev sklepa vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za zavrnitev predloga za zaznambo spora, ti razlogi so jasni in zadostni. Pritožbene trditve o storjeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1 ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, so povsem neutemeljene. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 79. člena ZZK-1, je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).