Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Šesti odstavek 3. člena ZGD-1 določa, da je podjetnik po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Nadalje prvi odstavek 7. člena ZGD-1 določa, da sta podjetnik in družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Samostojni podjetnik je torej fizična oseba in ne pravna oseba (kot napačno tolmači sodišče prve stopnje), zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Navedeno pomeni, da dolžnik - samostojni podjetnik (celo) po izbrisu iz Registra (75. člen ZGD-1) preneha obstajati le kot nosilec samostojne dejavnosti, deluje pa še naprej kot fizična oseba. Kot fizična oseba še naprej (osebno) odgovarja z vsem svojim (osebnim) premoženjem za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik. Prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika tako ne pomeni tudi prenehanja stranke, saj je ta že od vsega začetka le fizična oseba.
I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
II.Dolžnik je dolžan v 8 dneh od vročitve tega sklepa upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 224,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
1.Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu izvršilni postopek proti dolžniku ustavilo. Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je bil dolžnik, ki je samostojni podjetnik, dne 15. 11. 2024 izbrisan iz Poslovnega registra RS (v nadaljevanju: Register) in je tako prenehal obstajati. Ker te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, saj gre za prenehanje samostojnega podjetnika kot pravne osebe, ki nima pravnih naslednikov, nadaljevanje izvršbe proti njemu ni več mogoče. Odločitev je oprlo na 80. in 81. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ.
2.Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje upnik. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter nadaljevanje izvršbe, podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Povzema dosedanji potek postopka. Meni, da je izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita. Izpostavi, da samostojni podjetnik v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1 ni pravna oseba, zato tudi zakon govori o družbi in podjetniku. Podjetnik z izbrisom kot oseba ne preneha obstajati in za obveznosti, tudi iz poslovanja samostojnega podjetnika, kot fizična oseba polno odgovarja z vsem svojim premoženjem. Sklicuje se na sodno prakso. Priglaša pritožbene stroške in zahteva povrnitev le-teh.
3.Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in v obsegu razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka, temelječa na razlogih izpodbijanega sklepa, ni pravilna, kar sodišče druge stopnje utemeljuje z naslednjimi razlogi:
6.Šesti odstavek 3. člena ZGD-1 določa, da je podjetnik po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Nadalje prvi odstavek 7. člena ZGD-1 določa, da sta podjetnik in družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Samostojni podjetnik je torej fizična oseba in ne pravna oseba (kot napačno tolmači sodišče prve stopnje), zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Navedeno pomeni, da dolžnik - samostojni podjetnik (celo) po izbrisu iz Registra (75. člen ZGD-1) preneha obstajati le kot nosilec samostojne dejavnosti, deluje pa še naprej kot fizična oseba. Kot fizična oseba še naprej (osebno) odgovarja z vsem svojim (osebnim) premoženjem za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik. Prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika tako ne pomeni tudi prenehanja stranke, saj je ta že od vsega začetka le fizična oseba.
7.Sodišče prve stopnje skladno z navedenim ni imelo pravne podlage za zaključek, da dolžnik zaradi izbrisa iz registra ne more biti več stranka v postopku, kot je tudi zmotno presodilo, da pomanjkljivosti v zvezi s tem, da je bil dolžnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz registra, predstavlja neodpravljivo pomanjkljivost. V posledici takšnega zmotnega zaključka je zmotno uporabilo določbi 80. in 81. člena ZPP, obe v zvezi s 15. členom ZIZ.
8.Po pojasnjenem se pritožbeno zavzemanje, da izbris samostojnega podjetnika iz Registra ne pomeni prenehanja oziroma ustavitve izvršilnega postopka, saj prenehanje opravljanja dejavnosti ne pomeni prenehanja stranke in ta kot fizična oseba še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja dejavnosti, izkaže za utemeljeno.
9.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
10.Glede na ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je dolžnikov dolžnik Banka d.d. sodišče obvestil, da je z dolžnikom prekinil pogodbo o vodenju TRR in da sklepa ni poplačeval, pri čemer gre za edino predlagano in dovoljeno sredstvo izvršbe za izterjavo denarne terjatve, bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju raziskati okoliščine iz 141. člena ZIZ in na podlagi ugotovljenega sprejeti ustrezno odločitev o ustavitvi postopka oziroma nadaljevati izvršbo. Prav tako bo moralo v zvezi z uveljavitvijo nedenarne terjatve najprej preveriti skladnost izvršilnega naslova, predloga za izvršbo in pravnomočnega sklepa o izvršbi ter nato presoditi ali obstaja razlog nezmožnosti izpolnitve oziroma realizacije ter sprejeti ustrezno odločitev o ustavitvi oziroma nadaljevanju postopka.
11.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter na petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je stroške odmerilo na podlagi Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT. Upniku je za sestavo pritožbe priznati 300 točk (tar.št. 31/7 OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR (13. člen OT) znaša 180,00 EUR. Nadalje je upniku priznati 2 % od te nagrade za materialne stroške (11. člen OT), kar je 6 točk ali 3,60 EUR in 22 % DDV od nagrade (12. člen OT), skupno 224,00 EUR. Upnik je s pritožbo uspel, prav tako je bila pritožba za nadaljevanje postopka potrebna. Odmerjene pritožbene stroške je zato upniku dolžan povrniti dolžnik v 8 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do izpolnitve obveznosti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 81, 81/1 Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 3, 3/6, 7, 7/1, 75 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 141
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.