Jedro

Glede na to, da je tožnik svoj stanovanjski status opredelil, kot status udeleženca razpisa brez stanovanja, ne more uveljavljati in prejeti točke iz kriterijev, ki se nanašajo na kvaliteto bivanja in primernost površine stanovanja, saj dejansko stanje prijavljenih in ugotovljenih stanovanjskih razmer tega ne upravičujejo glede na to, da je tožnik opredeljen kot udeleženec razpisa brez stanovanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje tožnika uvrstil na listo A upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj (točka 1 izreka) in na podlagi kriterijev in meril določenih v Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (Uradne objave Občine Izola, št. 12/15) je vlogo tožnika ovrednotil z 361 točkami (točka 2 izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožnik vložil vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Po tem, ko je ugotovil, da gospodinjstvo tožnika izpolnjuje splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnih stanovanj, ki jih predpisuje 3. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), je ugotovil, da je gospodinjstvo prosilca štiričlansko ter da ga sestavljajo poleg tožnika še izvenzakonska partnerka A.A. ter mladoletna otroka B.B. in C.C. Ugotovljeni mesečni dohodek gospodinjstva tožnika v letu 2014 znaša 979,92 EUR, zato se tožnika uvrsti na listo A. 2. Na podlagi točkovanja, ki ga je opravila komisija za preučitev utemeljenosti vlog in ogleda stanovanjskih razmer ter izpolnjenega obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev, je tožnik dosegel 361 točk in sicer pod postavko I. Stanovanjske razmere; stanovanjski status 240 točk, saj je tožnik brez stanovanja, zato se kvaliteta bivanja, utesnjenost v stanovanju ter funkcionalnost stanovanja ni točkovala. Pod postavko II. Socialno zdravstvene zadeve; je na število članov gospodinjstva prejel 60 točk, saj se vsak mladoletni otrok točkuje s 30 točkami, med tem ko za ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok ter zdravstvene razmere ni prejel točk, saj tožnik ni k vlogi predložil ustreznih dokazil za ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok, zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini ali zavodu). Glede zdravstvenih razmer pa je navedel, da iz zdravniških potrdil ne izhaja, da bi izvenzakonska partnerica ter otroka bolehala za astmo ali drugimi kroničnimi boleznimi. Do točk v kategoriji zdravstvene razmere pa so upravičeni prosilci, ki predložijo potrdilo osebnega zdravnika iz katerega izhaja, da prosilec ali drugi družinski član boleha za astmo ali kroničnimi boleznimi zgornjih dihal. Pod točko III. Prednostne kategorije prosilcev; je tožnik prejel 50 točk pod kategorijo udeležba na preteklih razpisih, pri čemer je bila upoštevana uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki je bila oblikovana na podlagi razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem objavljenim leta 2008, med tem ko točk iz naslova mlade družine ni prejel, saj se točke dodelijo družini z najmanj enim otrokom, v kateri noben od staršev ni star več kot 35 let niti iz naslova mladi, saj se točke dodelijo udeležencu razpisa, ki ni star več kot 30 let ter na izobrazbo, saj je tožnik uveljavljal točke za doseženo poklicno oziroma srednjo izobrazbo, vendar kljub pozivu na dopolnitev vloge ni dopolnil z ustreznimi dokazili. Potrdilo za varno in strokovno upravljanje z viličarjem, ki ga je predložil tožnik, pa se ne upošteva kot dokazilo o doseženi poklicni izobrazbi. Točke se dodeli le v primeru izpolnjevanja pogoja poklicne ali srednje izobrazbe (50 točk) oziroma več kot srednje izobrazbe (100 točk). Točk pa ni pridobil tudi iz naslova, da je prosilec najemnik enote v lasti razpisnika, saj se točke dodelijo le v primeru če je prosilec najemnik oziroma uporabnik enote v lasti občine Izola za določen čas, za katero so poravnane vse zapadle obveznosti, kar pa tožnik ne izkazuje. Pod kategorijo IV Dodatni pogoji; doba bivanja v Občini Izola je prejel 11 točk, to je za vsako leto stalnega bivanja v Občini Izola 1 točko. Nadalje je navedel, da bo na podlagi 23. člena Pravilnika po dokončnosti vseh odločb izdanih prosilcem objavljena lista upravičencev, stanovanja pa bodo dodeljena tistim prosilcem, ki bodo dosegli večje število točk glede na število razpoložljivih stanovanj.

3. Župan Občine Izola je z odločbo št. 352-169/2015 z dne 24. 11. 2011 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnil. Glede zatrjevanja tožnika, da prebiva v neprofitnem stanovanju last tožnika je navedel, da Občina tožniku nikoli ni oddala stanovanja, ki naj bi bilo neprimerno za bivanje v najem. Partnerica tožnika se je sicer vselila v sporno stanovanje brez soglasja Občine Izola ter kakršnegakoli pravnega naslova, zato je Občina Izola zoper njo vložila tožbo. V zadevi je bilo s sodbo P 220/2014 z dne 2. 3. 2015 pravnomočno odločeno, da ga mora izvenzakonska partnerica tožnika nemudoma in brezpogojno izprazniti, tožniku pa ni bilo dodeljeno neprofitno stanovanje v najem z izjemno dodelitvijo po 29. členu Pravilnika.

4. Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi navaja, da se je družina tožnika znašla v izredno težkem socialnem stanju, zaradi deložacije iz najemniškega stanovanja, tako da so se znašli na cesti in s tem na robu preživetja. V iskanju rešitve so se začasno vselili v občinsko stanovanjsko enoto na naslovu ..., Izola, o čemer je bila tožena stranka obveščena z dopisom z dne 14. 5. 2015. Tožnikova družina je vseskozi plačevala in še vedno plačuje mesečno najemnino za navedeno stanovanje. Izvenzakonska partnerica tožnika se je zaradi hude socialne stiske obrnila na Občino Izola ter zahtevala izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja v najem preko OŠ ..., CSD Izola ter odvetniške družbe ... d.o.o., zaradi varstva interesov mladoletnih otrok. Zaradi težkega materialnega stanja družine dolžnik vlaga napore za izboljšanje stanja tako, da opravlja dela na različnih gradbiščih po Sloveniji, kjer v pretežni meri tudi prenočuje. Tožnik je v času dela odsoten po teden ali več in zaradi dela živi v delovnih barakah-kontejnerjih na gradbiščih z drugimi delavci, nato pa se za dan ali dva vrne k družini v stanovanje, ki je v lasti tožene stranke. Ker tožena stranka tožniku ni dodelila izjemnega neprofitnega stanovanja je ravnala nezakonito. Tožena stranka kljub številnim pozivom s strani tožnikove partnerice in drugih pristojnih inštitucij ni izdala odločbe o izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja, zato je tožnik prepričan, da pri točkovanju na predmetnem Javnem razpisu ne more trpeti škodljivih posledic zaradi neupravičene pasivnosti tožene stranke. Tožena stranka je bila obveščena, da tožnik prebiva na dveh krajih, to je v barakah na deloviščih ter v neprofitnem stanovanju po 29. členu Pravilnika, zato bi morala tožena stranka to upoštevati in mu dodeliti dodatnih 180 točk, h katerim bi lahko prištela še točke zaradi slabe kvalitete bivanja v stanovanju ter funkcionalnosti stanovanja, kar bi mu prineslo dodatnih 50 točk. Iz naslova utesnjenosti v stanovanju, saj je uporabnih zgolj 30 m3 stanovanja, pa bi bilo treba dodeliti dodatnih 15 točk, tako da bi tožnikov stanovanjski status morala vrednotiti z 245 točkami.

5. Nadalje navaja, da je ločeno življenje zatrjeval in pojasnil, ni pa predložil ustreznih potrdil, saj ga tožena stranka kot prava neuko stranko v pozivu za dopolnitev vloge z dne 31. 7. 2015 ni dovolj natančno pozvala, tako da tožnik ni vedel kakšno dokazilo bi bil dolžan predložiti. Sodišču predlaga da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter ji povrne stroške postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika. Glede kvalitete bivanja navaja, da status brezdomca izključuje točkovanje pod točkami I., 2, 3 in 4, to je kvaliteta bivanja, utesnjenost stanovanja in funkcionalnost stanovanja. Glede uveljavljanja statusa pod točko I.5 pa tožnik ni uveljavljal statusa prebivanja v neprofitnem stanovanju po 29. členu Pravilnika, saj do tega ni bil niti upravičen. Pritrjuje, da je izvenzakonska partnerica tožnika z dopisom z dne 21. 8. 2015 sporočila, da se je začasno vselila v občinsko neprofitno stanovanje, vendar tega tožena stranka ni bila dolžna upoštevati, saj tega tožnik v svoji vlogi niti ni uveljavljal, stanovanje pa mu tudi ni bilo dodeljeno v smislu izjemne dodelitve. Glede ločenega življenja pa je navedla, da je tožnik sam navedel, da živi skupaj z bivšo ženo in otrokoma, zato ga tožena stranka ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge, saj je bilo jasno, da otroka nista ne v rejništvu, ne v oskrbi ne v tuji družini-zavodu, zato ni bil upravičen do uveljavljanja točk za ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok, zaradi neprimernih stanovanjskih razmer, po točki II.7.1 Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost uvodoma navedene odločbe s katero je upravni organ prve stopnje v zadevi dodelitve neprofitnega stanovanja uvrstil tožnika na listo A upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj ter njegovo vlogo na podlagi kriterijev in meril določenih v Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v letu 2015 (v nadaljevanju Javni razpis) ovrednotil s 361 točkami.

10. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) ter Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Javni razpis), ki ga je za leto 2015 objavila tožena stranka.

11. Iz vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ki jo je dne 26. 6. 2015 podal tožnik izhaja, da je tožnik kot stanovanjski status navedel, da je brezdomec, to je brez stanovanja in ima naslov na pristojnih institucijah, za kar je prejel 240 točk. Ugovor tožnika, da mu niso bile priznane točke iz naslova kvalitete bivanja, utesnjenosti v stanovanju in funkcionalnost stanovanja (točka I.2.3.4 pogojev Javnega razpisa) ni utemeljen. Glede na to, da je tožnik svoj stanovanjski status opredelil, kot status udeleženca razpisa brez stanovanja tudi po mnenju sodišča, ne more uveljavljati in prejeti točke iz kriterijev, ki se nanašajo na kvaliteto bivanja in primernost površine stanovanja, saj tudi po mnenju sodišča dejansko stanje prijavljenih in ugotovljenih stanovanjskih razmer tega ne upravičujejo glede na to, da je tožnik opredeljen kot udeleženec razpisa brez stanovanja. Ugovor tožnika, da bi moral pod postavko II. pogojev Javnega razpisa Socialno zdravstvene zadeve prejeti dodatnih 60 točk za ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernosti stanovanjskih razmer ni utemeljen. Kot izhaja iz točke II.6.1 razpisne dokumentacije je kot ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernosti stanovanjskih razmer mišljeno to, da mladoletni otroci živijo ločeno od roditeljev, ker so zaradi neprimernosti stanovanjskih razmer dodeljeni v rejništvo oziroma oskrbo tuji družini ali zavodu, česar pa tožnik niti ne zatrjuje niti ne dokazuje. Pa tudi sicer se navedeni kriterij upošteva le, kolikor prosilec predloži ustrezno odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (opomba k točki II.6.1 razpisnih pogojev).

12. Neupravičen pa je tudi ugovor, ki se nanaša na dodelitev točk po določbi II.7.1 razpisnih pogojev, to je, zaradi zdravstvenih razmer mladoletnih otrok, to je zaradi kronične bolezni zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok. Iz pojasnil k točki 7.1 razpisnih pogojev izhaja, da se to kategorijo točkuje pod pogojem, da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prosilčevo gospodinjstvo prebiva, upošteva neodbite točke za delno, pretežno ali vidno vlago, kar pa tožnik ne izkazuje, kljub nedvomnim dokazom, ki kažejo na to, da živi družina tožnika v težkem socialnem stanju in bi bilo družini potrebno zagotoviti zanesljiv, varen in ustrezen dom.

13. Ugovor tožnika da bi mu morale biti priznane točke po postavi I.1.5 razpisa iz razloga prebivanja v neprofitnem stanovanju po 29. členu Pravilnika ni utemeljen. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da se je izvenzakonska partnerica tožnika po odpovedi in izselitvi prejšnje najemnice neprofitnega stanovanja, nezakonito vselila v neprofitno stanovanje v lasti tožene stranke. V zadevi ni sporno, da ji to stanovanje ni bilo dodeljeno in da za to stanovanje ni bilo sklenjeno nikoli najemno razmerje. Po določbi 29. člena Pravilnika, se lahko ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 29. člena Pravilnika na podlagi odločitve Župana, oziroma direktorja Javnega stanovanjskega sklada, ob poprejšnjem mnenju Centra za socialno delo lahko dodeli neprofitno stanovanje za določen čas družini, kjer je začasna preselitev potrebna zaradi varstva interesov otrok. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe ter tudi zatrjevanja tožnikov ne izhaja, da bi bilo družini tožnika odobrena izjemna dodelitev neprofitnega stanovanja. Izpolnjevanje pogojev družine tožnika za izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja pa ni predmet tega postopka in na samo točkovanje v predmetni zadevi ne more vplivati. Sodišče pri tem dodaja, da iz določbe drugega odstavka 29. člena Pravilnika izhaja, da se ob izpolnjevanju pogojev lahko izjemno dodeli neprofitno stanovanje v najem, kar pomeni, da takšna dodelitev ob izpolnjevanju pogojev za toženo stranko ni obvezna. Ne glede na navedeno, pa tudi sicer tožnik te postavke ni označil v svoji prijavi, v kateri se je opredelil, da je brezdomec. Da družina tožnika nezakonito zaseda sporno stanovanje pa izhaja tudi iz sodbe Okrajnega sodišča v Piranu, iz katere izhaja, da mora izvenzakonska partnerica tožnika sporno stanovanje izprazniti in ga predati toženi stranki.

14. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ tožniku določil maksimalno število točk, kolikor je bilo mogoče v dani situaciji. Toženi stranki ni mogoče očitati, da so ugotovitve v izpodbijani odločbi same s seboj v nasprotju. Kakor pa je bilo že navedeno, morebitna dodelitev neprofitnega stanovanja družini tožnika v skladu z 29. členom Pravilnika ni predmet tega postopka in na samo dodelitev točk v tem postopku ne more vplivati.

15. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II izreka:

16. Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi prvega in četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.