24. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Alexander Von Thurn Taxis, k. d., Ljubljana, ki jo zastopa direktor Alexander Von Thurn Taxis in Alexandra Von Thurn Taxisa iz Ljubljane, na seji 24. maja 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in četrtega odstavka 84. člena ter 86. člena in prvega odstavka 111. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) se zavrže.

Obrazložitev

1.Pobudnika izpodbijata drugi in četrti odstavek 84. člena ter 86. člen in prvi odstavek 111. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Navajata, da je pobudnica – komanditna družba (v nadaljevanju družba) s fizično osebo ustno sklenila najemno pogodbo za stanovanje v Ljubljani, del tega stanovanja pa je kasneje oddala v podnajem pobudniku. Družba naj bi v najeto stanovanje veliko investirala ter lastniku redno poravnavala obveznosti, ki izhajajo iz najema stanovanja. Pri pristojnem sodišču naj bi družba vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da na podlagi ustno sklenjene pogodbe med njo in lastnikom obstaja najemno razmerje. Pobudnika navajata še, da lastnik stanovanja od pobudnika, s katerim je imel sklenjeno najemno pogodbo za določen čas, zahteva izpraznitev stanovanja. Pravni interes za vložitev pobude pobudnika utemeljujeta z odprtima sodnima postopkoma, družba pa tudi z vlaganji v predmetno stanovanje, katerih usoda naj bi bila prav tako odvisna od rešitve vprašanja, ali je bila ustno sklenjena najemna pogodba med družbo in lastnikom stanovanja veljavna ali ne.

2.Pobudnika menita, da je treba šteti ustno sklenjeno najemno pogodbo kljub izpodbijanim zakonskim določbam za veljavno. Te določbe naj bi bile v neskladju s 1. in z 2. členom Ustave, z drugim odstavkom 14. člena Ustave, s 33., 36., 67. in s 74. členom, s prvim odstavkom 155. člena Ustave ter s 1. členom Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, obstajati pa mora ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja.

4.Sodna postopka, na katera se pri utemeljevanju pravnega interesa sklicujeta pobudnika, sta po njunih navedbah šele na začetku. O morebitni uporabi izpodbijanih določb SZ-1 bodo sodišča šele odločala. V tem trenutku tudi ni mogoče ugotoviti, niti da jih bodo sodišča uporabila tako, da bodo imele kakšne posledice za pobudnika, niti da jih bodo sploh uporabila. Glede na navedeno pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa. Ustavno sodišče je zato njuno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj