Jedro

Pritožnik samo z navedbami, da bi se morala predsednica senata izločiti, ker je bila seznanjena z navedenimi izjavami strokovnih delavk centra za socialno delo, ki bi morale biti izločene iz spisa, ni zadostil trditvenemu bremenu. V pritožbi so izostale navedbe v zvezi z utemeljevanjem možnosti vpliva nedovoljenih dokazov na sodničino nepristranskost. Če pritožnik, kot v obravnavanem primeru, ne navaja vsebine kršitve, okoliščin oziroma ravnanj, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, in ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve take vrste, na katere se na splošno sklicuje pritožba. Ker je uveljavljena kršitev pomanjkljivo obrazložena, je pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbi zagovornikov obtoženega se kot neutemeljeni zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče je z izpodbijano sodbo obtoženega spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Na podlagi 57., 58., 63,. 64. in 65. člena KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je, po prvem odstavku 191. člena KZ-1, določilo kazen eno leto in dva meseca zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let in šestih mesecev ne bo storil novega kaznivega dejanja, in ukrep varstvenega nadzorstva z navodilom, da se v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe oškodovani namerno ne sme približati na razdaljo, ki je krajša od 50 metrov. Varstveno nadzorstvo bo opravljal svetovalec, ki ga bo določil organ pristojen za probacijo. Svetovalec bo pomagal obtožencu in nadziral izpolnjevanje navodila. Če obtoženec navodila ne bo izpolnjeval ali se bo izmikal stiku s svetovalcem, ga sme sodišče opozoriti, spremeniti navodilo, lahko pa tudi prekliče pogojno obsodbo. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je mladoletna oškodovanca z uveljavljanima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona. Po prvem odstavku 97. člena ZKP obremenjujejo nagrada in potrebni izdatki obtoženčevega zagovornika proračun.

2. Zoper sodbo sta vložila pritožbi obtoženčeva zagovornika, odvetnika V in Ž. Zagovornik V navaja, da vlaga pritožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka, ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in obtoženega oprosti oziroma podrejeno vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Zagovornik Ž navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb ZKP, ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi.

3. Na pritožbo zagovornika V je vložila odgovor okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika ne ugodi ter potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožnika menita, da obtožencu v tej kazenski zadevi ni sodilo nepristransko sodišče, saj bi predsednica senata morala biti izločena.

6. Zagovornik Ž zahteva izločitev predsednice senata, ker se je seznanila z zapisniki o zaslišanju strokovnih delavk centra za socialno delo, ki kot privilegirane priče niso bile poučene o tem, da so dolžnosti pričevanja oproščene, in gre za nedovoljene dokaze, ki bi morali biti izločeni iz spisa. Uveljavlja torej izločitveni razlog iz 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP in s tem absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP).

7. Za izločitev sodnika po relativnem izključitvenem razlogu 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer da se je sodnik pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah ZKP izločiti iz spisov, ter da je vsebina dokaza takšna, da bi lahko vplivala na sodnikovo odločitev. Za izločitev sodnika iz razloga 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP zadošča, da gre za dokaz, ki se mora izločiti, ob pogoju, da bi zaradi svoje vsebine lahko vplival na nepristranskost sodnikove odločitve o obtožbi. Kdaj se mora dokaz kot nedovoljen izločiti iz spisov, je določeno v več določbah ZKP, medtem ko je presoja možnosti vpliva nedovoljenega dokaza na sodnikovo odločitev vedno dejansko vprašanje, ki se v vsakem posameznem primeru ugotavlja glede na vsebino samega dokaza. Nedovoljen dokaz, katerega vsebina ni takšna, da bi lahko vplivala na sodnikovo odločitev, pa je evidentno le tisti dokaz, glede katerega ni nobenega razumnega dvoma, da bi bila tudi brez njega sprejeta povsem enaka odločitev.

8. Pritožnik samo z navedbami, da bi se morala predsednica senata izločiti, ker je bila seznanjena z navedenimi izjavami strokovnih delavk centra za socialno delo, ki bi morale biti izločene iz spisa, ni zadostil trditvenemu bremenu. V pritožbi so izostale navedbe v zvezi z utemeljevanjem možnosti vpliva nedovoljenih dokazov na sodničino nepristranskost. Če pritožnik, kot v obravnavanem primeru, ne navaja vsebine kršitve, okoliščin oziroma ravnanj, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, in ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve take vrste, na katere se na splošno sklicuje pritožba. Ker je uveljavljena kršitev pomanjkljivo obrazložena, je pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.

9. Zagovornik V pomisleke o nepristranskosti predsednice senata utemeljuje s tem, da je predsednica senata kot dežurna preiskovalna sodnica s sklepom I Kpd 1773/2018 z dne 12. 1. 2018 odredbo Policijske postaje z dne 11. 1. 2018, s katero je bila obdolžencu zaradi obravnavanega kaznivega dejanja izrečena prepoved približevanja, potrdila in podaljšala za 15 dni, navedeni sklep pa je bil v obtožbi tudi naštet med predlogi, ki naj se na glavni obravnavi izvedejo kot dokaz, in na glavni obravnavi z dne 11. 4. 2019 kot dokaz tudi prebran. Predsednica senata si je s tem, ko je odredbo Policijske postaje z dne 11. 1. 2018 potrdila in podaljšala za 15 dni, že prej o zadevi ustvarila mnenje, kar nakazuje na to, da so bile pri njej podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti. S temi navedbami zagovornik uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki 39. člena ZKP, ki se presoja kot relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZKP sme stranka zahtevati izločitev sodnika ali sodnika porotnika takoj, ko izve za razlog izločitve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave. V obravnavanem primeru obramba izločitve predsednice senata iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP do konca glavne obravnave ni zahtevala, čeprav bi to lahko storila, pač pa se zagovornik na navedeni izločitveni razlog prvič sklicuje šele v pritožbi zoper sodbo. Zato je glede uveljavljanja procesne kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP kot posledice kršitve 6. točke 39. člena ZKP prepozen oziroma v tej svoji pravici prekludiran.

10. Zagovornik V nima prav, da izpodbijana sodba v zvezi z izrečenim ukrepom varstvenega nadzorstva nima razlogov oziroma so razlogi popolnoma nejasni, saj so razlogi v zvezi s tem podani v 27. točki izpodbijane sodbe, ti pa so jasni in medsebojno skladni. Zato uveljavljena kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

11. Pritožnika trdita, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov: - za pridobitev izvedenskih mnenj, tudi tistih s strani Centra za socialno delo, glede ogroženosti oškodovanih otrok KO in KAO; - za vpogled posnetka, ki ga je obtoženec napravil v letu 2017 in ki naj bi izkazoval zoper njega in sina Kristoferja usmerjeno nasilno ravnanje RH; - za vpogled posnetkov, ki naj bi eni izkazovali, da je bila RH tista, ki je v družini rušila odnose, bila nasilna do obtoženca in otrok, obtoženca silila v spolnost, zapravljala denar za alkohol in se temu škodljivo vdajala ter kovala načrte, kako bo obtoženca neutemeljeno prijavila policiji, in drugi kazali, kakšna škoda je povzročena oškodovanima otrokoma zaradi 26. 1. 2018 izvršenega odvzema obeh matični družini, in hkrati, kako ima KO obtoženca v resnici rad; - za zaslišanje vrste prič, in sicer odvetnikov BB in FB, MS, DG, veleposlanice, DP, PM, ZG, NU, RP, BD, VI, ŽM, RR, MA in BŠ, ki naj bi vsi izpovedali, kako so na Centru za socialno delo izsiljevali in manipulirali z RH; - za zaslišanje SG, NN in NS o načinu delovanja strokovne delavke navedenega centra TP in njenih vršenih pritiskih; - za zaslišanje priče MG, ki bi ovrgel izpoved policistke SI o poteku policijskega postopanja ob v drugem od obravnavanih primerov obtožencu izrečeni prepovedi približevanja; - za zaslišanje zdravnika iz bolnišnice, da bi opisal, kako je tekel tamkajšnji postopek pregleda hčerke KAO; - za zaslišanje GK, ki je bil skupaj z obtožencem ob priliki, ko je v avtomobilu, ki ga je vozila učiteljica DB, zaznal RH in sina KO; - za zaslišanje obeh obtoženčevih otrok; - za zaslišanje strokovne delavke Centra za socialno delo v drugi zadevi, ko je o namestitvi RH v varno hišo izpovedala drugače od TP; - za pridobitev medicinske dokumentacije o zdravljenju oškodovanke v Psihiatrični bolnici Idrija; - za ponovno zaslišanje oškodovanke, kot je to sama predlagala v dopisu z dne 19. 3. 2019; kršilo obtoženčevo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS ter ravnalo v nasprotju z določili 16. člena ZKP in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker bi izvedba teh dokazov vplivala na pravilnost izpodbijane sodbe.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se obrazložitev zavrnitve navedenih dokaznih predlogov nahaja v točkah 6 do 8 izpodbijane sodbe ter je prepričljiva. Pritožnika zgolj z nestrinjanjem s podanimi razlogi ter z vztrajanjem, da bi sodišče prve stopnje dokaze moralo izvesti, ne da bi z navedbami v pritožbah izkazala, da bi bili dokazi uspešni, kar bi morala izkazati z določeno stopnjo verjetnosti glede na ostale, izvedene dokaze, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje gradilo zaključke o odločilnih dejstvih ter krivdi obtoženca, ne moreta uspeti. Glede na navedeno, sodišče prve stopnje z zavrnitvijo navedenih dokaznih predlogov ni kršilo pravnih jamstev iz 29. člena Ustave RS, ni ravnalo v nasprotju z določili 16. člena ZKP in ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.

13. V nasprotju s pritožbenimi navedbami zagovornika V pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja pravilno in popolno ugotovilo. Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč skrbno pretehtalo vse izvedene relevantne dokaze, vsakega posebej in v zvezi z drugimi dokazi, ter na podlagi take presoje izvedenih dokazov sprejelo pravilne zaključke glede ravnanja obtoženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo s prepričljivimi razlogi. Zgolj izpostavljanje posameznih izpovedb prič oziroma delov le-teh, neupoštevaje druga ugotovljena dejstva in okoliščine, zato ne zadošča za dosego utemeljenega dvoma v pravilnost sprejetih zaključkov sodišča prve stopnje.

14. Čeprav pritožnika ne izpodbijata odločbe o kazenski sankciji, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo tudi v tej smeri, saj pritožba zaradi kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP). Pri tem je ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ustrezno ovrednotilo vse okoliščine, ki vplivajo na izrek kazenske sankcije, ter je obtožencu izreklo primerno kazensko sankcijo. To je prepričljivo obrazložilo v izpodbijani sodbi (točka 27) tako, da v odločbo o kazenski sankciji ni treba poseči. 15. Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi obtoženčevih zagovornikov kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP), potem ko je ugotovilo, da v postopku ni prišlo do kršitev, na katere je na podlagi prvega odstavka 383. člena ZKP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

16. Čeprav obtoženec s pritožbama svojih zagovornikov ni uspel, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka iz enakih razlogov, kot je to storilo sodišče prve stopnje glede stroškov, nastalih pri tem sodišču.