Jedro

Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 9.5.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se upravičenki M.T. (pravni prednici stranke z interesom) določi odškodnina v višini 34.494,70 DEM za nepremičnini parc. št. 1/6 in parc. št. 1/1, vpisani pri vložni številki 2968 k.o. T.p. v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD, 1. točka izreka); da je SOD dolžan v treh mesecih po pravnomočnosti te odločbe v skladu s 3. odstavkom 6. člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in 48/94) izročiti obveznice iz 1. točke izreka te odločbe, obrestovane s 6% obrestno mero od 1.7.1996 (2. točka izreka); za sprejem obveznic iz 1. točke izreka te odločbe se določi skrbnica za poseben primer M.C., ki jo je ta upravni organ določil z odločbo z dne 12.12.1999 (3. točka izreka); o stroških postopka pa bo izdan poseben sklep (4. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 93. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), določbe 12. in 3. odstavka 16. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92, 42/93 - Odločba US RS, 65/93 - Odločba US RS, 26/2000, v nadaljevanju Navodilo). Navaja, da je utemeljen tožbeni ugovor tožeče stranke, da je bila vrednost stavbnega zemljišča parc. št. 43/1 k.o. T.p. že upoštevana v vrednosti odškodnine za podržavljeno stavbo ... v L., ki je v času nacionalizacije stala na parc. št. 43/1 k.o. T.p. Če funkcionalno zemljišče k podržavljenemu objektu ni bilo določeno, kar zatrjuje tožeča stranka, je znašala površina fundusa objekta ... v L. 361 m2, zato je utemeljen ugovor tožeče stranke, da je bila v vrednosti navedenega objekta zajeta tudi vrednost stavbnega zemljišča parc. št. 43/1, ki je bilo glede na katastrske podatke v času podržavljenja stavbišče v izmeri 1004 m2. Iz odločbe tožene stranke je razvidno, da je le-ta še posebej določila odškodnino za stavbno zemljišče, na katerem je ob podržavljenju stala stavba ..., čeprav je bila vrednost navedenega zemljišča že zajeta v vrednosti stavbe, oziroma v odškodnini 187.349,00 DEM, ki je bila upravičenki določena s pravnomočno delno odločbo tožene stranke z dne 11.1.2000. Zato je po presoji sodišča prve stopnje odločitev tožene stranke v nasprotju s citiranimi določbami ZDen in Navodila in nezakonita. Utemeljen je tudi ugovor tožeče stranke, da je bila v izpodbijani odločbi napačno določena odškodnina za podržavljeno parc. št. 1 k.o. T.p., kot za zazidano stavbno zemljišče, čeprav je bila ta parcela ob podržavljenju vrt v izmeri 194 m2, torej nezazidano stavbno zemljišče. Tožena stranka je namreč upoštevala, da sedanja parc. št. 1/1 predstavlja funkcionalno zemljišče k objektu na parc. št. 1/2, ki pa ni predmet denacionalizacijskega postopka, in da naj bi torej šlo za zazidano stavbno zemljišče. Stanje zemljišča ob vračanju, pa je v obravnavnem primeru pomembno le za ugotavljanje ovir, zaradi katerih predmetnega zemljišča upravičenki ni mogoče vrniti v naravi, ne pa za določanje odškodnine. Zato to bo treba v ponovljenem postopku na novo izračunati tudi odškodnino za navedeno parcelo.

Stranka z interesom vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožena stranka natančno in popolno ugotovila dejansko stanje, strokovno in dosledno utemeljila svojo odločitev ter pravilno uporabila materialni predpis, ki je urejal vprašanje odškodnine za nacionalizirana zemljišča. Z delno odločbo z dne 11.1.2000, je bilo odločeno le o podržavljenju poslovno-stanovanjskega objekta, ki je stal v času nacionalizacije na parc. št. 43/1, sedaj parc. št. 1/5, kar v naravi predstavlja stavbišče v izmeri 457 m2, stavbišče v izmeri 35 m2, dvorišče v izmeri 204 m2. V tej odločbi je upravni organ upošteval le odškodnino za razlaščeno stavbo po njenem stanju v času nacionalizacije. Za samo zemljišče, na katerem stoji stavba, niti na tej stavbi pripadajoče funkcionalno in drugo zemljišče, odškodnina posebej ni bila določena. Upravni organ je pri izračunu odškodnine za razlaščeno stavbo upošteval cenitveno poročilo E.J. z dne 15.5.1999 in dopolnitve le-tega z dne 22.10.1999. Glede parc. št. 1/1, ki je bila v času podržavljenja del parc. št. 43/1, vztraja, da je ta parcela v času podržavljenja imela status zazidanega stavbnega zemljišča. To izhaja iz katastrskih podatkov. Po katastrskih predpisih v času nacionalizacije je katastrska oznaka pred številko parcele pomenila oznako zazidanega stavbnega zemljišča. Zato je upravičena do odškodnine za komunalno opremljeno pozidano stavbno zemljišče, kar izhaja tudi iz cenitvenega poročila izvedenca E.J. Tožena stranka in državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa na pritožba nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi iz izpodbijane odločbe tožene stranke in iz podatkov predloženih upravnih spisov ne izhaja, da bi bile pri izračunu odškodnine za parc. št. 1/6 in 1/1 k.o. T.p. upoštevane določbe 1. odstavka 44. člena in 93. člena ZDen ter določbe 12. in 16. člena Navodila. Nasprotno, iz predloženih spisov je namreč razvidno, da je bilo zemljišče s parc. št. 1 (sedaj 1/1) k.o. T.p. v času podržavljenja opredeljeno kot vrt, iz izpodbijane odločbe tožene stranke in iz cenitvenega poročila sodnega cenilca E.J. z dne 15.3.2000, na katero se odločba tožene stranke opira, pa izhaja, da je bila za to zemljišče izračunana odškodnina, kot bi šlo za stavbno zemljišče. Po 1. odstavku 44. člena ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Ker je bila odškodnina za stavbo na parc. št. 43/1 (iz katere sta nastali tudi parcelni številki 1 in 1/6), že določena z delno odločbo z dne 11.1.2000, ki je postala pravnomočna, pa je treba pri ponovnem izračunu odškodnine upoštevati novelo Navodila (Uradni list RS, št. 26/2000), ki je začela veljati 1.4.2000 in je torej veljala v času izdaje v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe tožene stranke. Iz izračunane odškodnine za parc. št. 1/6, ki jo je navedeni cenilec opredelil kot funkcionalno zemljišče, namreč ne izhaja, da bi bile upoštevane spremenjene določbe 12. člena in s tem v zvezi 3. odstavka 16. člena Navodila. Po določbi 3. odstavka 16. člena Navodila pri objektih iz 1. in 2. odstavka tega člena namreč vsebuje vrednost točke iz 93. člena ZDen tudi vrednost stavbnega zemljišča v ustreznem deležu, ki pripada delu ali celoti objekta. Zato se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da bo treba v ponovljenem postopku sporno odškodnino na novo izračunati in pri tem upoštevati odškodnino za podržavljeno stavbo ... v L., ki je v času nacionalizacije stala na parc. št. 43/1 k.o. T.p., če je bila ta upoštevana tudi pri odmeri odškodnine, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu. Zato pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na za odločitev o zadevi pravno pomembne okoliščine, ob nepravilni uporabi materialnega prava in s tem posledično ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.