7. 4. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa Luka Divjak, odvetnik v Ljubljani, na seji 7. aprila 2016

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 483., 484. in 485. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj izpodbija 483., 484. in 485. člen Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1), ki določajo omejitve pravice do stavke za delavce, ki so zaposleni pri izvajalcih gospodarske javne službe (484. člen EZ-1) in pri dobaviteljih sistemskih storitev (485. člen EZ-1). Zatrjuje njihovo neskladje z 2., 8., 76. in 77. členom Ustave. Ogroženost pravic delavcev utemeljuje z navedbo, da so z izpodbijanimi določbami brez dvoma kršene pravice delavcev, in sicer pravica do stavke, ki je ena temeljnih pravic delavcev, s pomočjo katere lahko delavci uresničujejo svoje ekonomske in socialne pravice ter interese iz dela, in pravica do svobodnega sindikalnega delovanja.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa z vložitvijo pisne zahteve, če so ogrožene pravice delavcev. Zahtevo za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa oziroma za oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki bo sposobna vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem, lahko vloži sindikat kot predlagatelj, če izpolnjuje oba procesna pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev (glej tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-174/13, U-I-54/14, U-I-200/14 z dne 10. 3. 2016).

3.Predlagatelj je izkazal, da je reprezentativen sindikat za dejavnost energetike, ni pa izkazal ogroženosti pravic delavcev. Navaja zgolj, da so z izpodbijanimi določbami EZ-1 kršene pravice delavcev, in sicer pravica do stavke, ki je ena temeljnih pravic delavcev, ter pravica do svobodnega sindikalnega delovanja. Predlagatelj s temi navedbami utemeljuje protiustavnost izpodbijanih določb, ne utemeljuje oziroma izkaže pa ogroženosti pravic delavcev, ki naj bi jo povzročile omejitve pravice do stavke v dejavnosti energetike. Pravica do stavke je res ena temeljnih pravic delavcev za doseganje ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela, vendar z izpodbijanimi določbami EZ-1 delavcem ta pravica ni odvzeta, temveč le omejena. Katere pravice delavcev naj bi bile s temi omejitvami ogrožene in na kakšen način, predlagatelj ni pojasnil. Poleg tega imajo delavci na voljo tudi druga sredstva za dosego svojih ciljev, saj morajo biti praviloma pred začetkom stavke izčrpana sredstva pomirjanja, mediacije in arbitražnega reševanja sporov; stavka pomeni šele zadnje sredstvo za uveljavljanje pravic delavcev (načelo ultima ratio).

4.Glede na navedeno predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Jadek Pensa, Korpič – Horvat, Pogačar in Sovdat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik