Jedro

Kadar se vknjižba lastninske pravice predlaga na podlagi zasebne lastnine, je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo. Za dovolitev predlaganega vpisa je treba presojati le njegovo obliko in vsebino, ne pa tudi vsebine zasebne listine kot to zmotno trdi pritožba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V zemljiški knjigi se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke o vpisu.

Proti takšnemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov (I. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z II. odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. list RS, št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1, in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP) pritožil nasprotni udeleženec. V pritožbi je navedel, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj pri odločanju o vknjižbi lastninske pravice predlagatelja ne bi smelo upoštevati samo 6. člena dodatka h kupoprodajni pogodbi, temveč tudi določbo 9. člena. Ta določa, da bo prodajalec izročil kupcu za zemljiškoknjižni vpis nepremičnin na kupca sposobno listino naslednji dan po tem, ko bo kupec v celoti poravnal kupnino, česar pa kupec v dogovorjenem roku ni storil, zato mu prodajalec tudi ni izročil za vknjižbo potrebne listine. Prvostopno sodišče je navedeno določilo pri odločanju v konkretnem zemljiškoknjižnem postopku prezrlo, zato je izpodbijana odločitev napačna. V preostalem delu pritožbe pa se je nasprotni udeleženec skliceval na razloge, ki jih je podal v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke in predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi ter da vpisa po izpodbijanem sklepu ne opravi.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet tega zemljiškoknjižnega postopka je vknjižba predlagateljeve lastninske pravice na nepremičninah, vpisanih v podvložke št. ..., ... in ... k.o. V., v zemljiško knjigo.

Zemljiškoknjižno sodišče dovoli predlagani vpis, če: -izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, -če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, po vsebini in drugim lastnostim ustreza pogojem, ki jih zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, -če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, -če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in -če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon (tako izrecno I. odstavek 148. člena ZZK-1).

V konkretnem primeru je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep zemljiškoknjižne referentke upoštevalo vse zgoraj navedene zahteve zakona za dovolitev vpisa.

Kadar se namreč vknjižba lastninske pravice predlaga na podlagi zasebne listine (kupoprodajne pogodbe z vsemi dodatki), je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo, ki je v konkretnem primeru že vsebovano v listini o pravnem poslu, s katerim je prodajalec na kupca prenesel lastninsko pravico na treh nepremičninah (1. točka I. odstavka 40. člena ZZK-1), zato je za dovolitev predlaganega vpisa treba presojati le njegovo vsebino in obliko, ne pa tudi vsebine zasebne listine, kot to zmotno trdi pritožba. Prvostopno sodišče je v izpodbijanem sklepu pritožniku pravilno obrazložilo, da bi moral, če je želel vknjižbo odložiti do izpolnitve določenih pogojev, z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila počakati, namesto da je vsebovano že v sami pogodbi, ki jo je kot prodajalec podpisal in podpis ustrezno overil. S tem je kupcu omogočil predlaganje vknjižbe s pravim poslom pridobljene lastninske pravice in ker je zemljiškoknjižno dovolilo izrecno, nepogojno in v celoti sestavljeno v skladu z zahtevami zakona (iz 29. do 33. člena ZZK-1), z njim pa je dovoljen vpis, ki se zahteva (spoštovane so tudi ostale zahteve iz 148. člena ZZK-1, ki pritožbeno izrecno niso izpodbijane), je obravnavana pritožba neutemeljena. Ostalih kršitev, ki so predmet uradnega preizkusa (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, z II. odstavkom 120. člena ZZK-1 in s 37. členom ZNP), sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo, zaradi česar je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, v zemljiški knjigi pa hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, kot to določa 2. točka III. odstavka 161. člena ZZK-1. Pri tem se posebej s pritožbenimi navedbami, v katerih se nasprotni udeleženec sklicuje na svoje ugovorne navedbe, ni ukvarjalo, ker je štelo, da pritožba v tem delu ni obrazložena. Razlogi, s katerimi se izpodbija odločitev prvostopnega sodišča, morajo namreč biti v pritožbi izrecno navedeni in za njeno obrazloženost ne zadošča zgolj sklicevanje na navedbe, ki jih je pritožnik podal že kdaj prej v postopku.