Jedro

Če je stranka sama kriva, da dejstev in dokazov, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga ni uveljavljala, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je predlog za obnovo postopka nedovoljen in ga sodišče zavrže (drugi odstavek 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP). Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnice za obnovo postopka. Odločilo je še, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in dovoli obnovo s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je razlika v vsebini med tem, kar je navajala v odgovoru na revizijo in v predlogu za obnovo postopka. Vztraja, da je predlog za obnovo pravočasen.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obnova je izredno pravno sredstvo, namenjeno razveljavitvi pravnomočne sodne odločbe, ki se lahko vloži iz razlogov, navedenih v 394. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.). Tožnica je predlog za obnovo utemeljevala iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. V predlogu navaja, da je bila šele 24. 1. 2023 seznanjena z vsebino skupne izredne seje sveta in strokovnega sveta toženke, ki je bila dne 26. 3. 2018. Posnetek oziroma zapisnik te seje naj bi predstavljal novo dejstvo oziroma nov dokaz, na podlagi katerega bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba.

6. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da večina navedb iz predloga za obnovo, ki naj bi predstavljale nova dejstva in ki naj bi jih tožnica izvedela na podlagi zapisnika navedene seje toženke, sploh ne predstavlja novih dejstev oziroma dejstev, s katerimi tožnica ne bi bila seznanjena že pred pravnomočnostjo izpodbijane sodbe. Tožnica v pritožbi te ugotovitve sodišča prve stopnje niti ne izpodbija. Tožnica tako v predlogu za obnovo postopka navaja, da brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navajati naslednjih dejstev: da je v času avdicije1 potekala anketa o tem, ali želijo sodelavci z njo sodelovati tudi v bodoče; da je bila v zvezi z njeno zaposlitvijo na delovno mesto dirigent sklicana skupna izredna seja sveta in strokovnega sveta toženke; in da je sindikat grozil s stavko. Zato naj ne bi imela možnosti uspešno opraviti avdicije. Toženka je namreč rezultate ankete o tem, ali želijo sodelavci s tožnico sodelovati v bodoče, vložila v spis že na naroku za glavno obravnavo dne 20. 6. 2019. S tem je utemeljevala predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s to anketo je bila tožnica tudi zaslišana. Iz predloženega rezultata ankete v spisu tudi izhaja, da bo ta del gradiva za izredno sejo toženke. Tako je bila tožnica že v prvotnem sojenju seznanjena tudi s tem, da je bilo o njeni zaposlitvi in avdiciji govora na seji toženke, ki je bila v mesecu marcu, saj je o tej seji na naroku za glavno obravnavo dne 5. 4. 2019 izpovedala tudi priča A. A., takratni ravnatelj toženke, ki je izpovedal tudi, da je bila avdicija farsa, saj se ni ocenjevala strokovnost tožnice. O možnosti stavke orkestra pa je na naroku za glavno obravnavo dne 20. 6. 2019 izpovedovala priča B. B. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2021 navajala, da je bila avdicija farsa; da je ni opravila, ker nekateri z njo značajsko niso bili zadovoljni; da se je o njej glasovalo. Nenazadnje je tožnica tudi v odgovoru na revizijo z dne 4. 1. 2023 navajala, da je celoten postopek zatrjevala, da razlog neopravljene avdicije ni bilo njeno neznanje, pač pa diskriminacija. Izpostavljena, v predlogu za obnovo postopka navedena dejstva torej ne predstavljajo novih dejstev, ki še ne bi bila oziroma brez tožničine krivde ne bi mogla biti uveljavljana preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Skladno z drugim odstavkom 395. člena ZPP pa se zaradi okoliščin iz 10. točke 394. člena ZPP sme dovoliti obnova samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V nasprotnem primeru se predlog za obnovo zavrže (prvi odstavek 398. člena ZPP).

7. Nadalje tožnica v predlogu za obnovo postopka navaja, da iz predloženega zapisnika izredne seje toženke izhaja tudi, da bi na delovnem mestu dirigent pri toženki morali biti zaposleni samo izkušeni moški. Tožnica pa je bila takrat mlajša ženska, mati dveletnemu otroku, zato naj za toženko ne bi bila sprejemljiva, kar predstavlja diskriminacijo. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bila tožnica z navedenim seznanjena najkasneje dne 29. 12. 2022, ko je vložila odgovor na revizijo, zato je predlog za obnovo postopka, ki je bil vložen 22. 2. 2023, skladno s 6. točko 396. člena ZPP prepozen. V tem odgovoru na revizijo je namreč tožnica navedla, da je prišla do informacije, da je bilo na seji sveta in strokovnega sveta toženke izrečeno, da ženske ni mogoče zaposliti kot dirigentke, kar pomeni diskriminatorno obravnavo tožnice pri avdiciji.

8. Niso utemeljene pritožbene navedbe o vsebinski razliki med predlogom za obnovo in odgovorom na revizijo. Tožnica v obeh zatrjuje diskriminacijo in toženki očita, da je ni zaposlila, ker je ženska. V predlogu za obnovo tožnica sicer res izpostavlja še anketo zaposlenih glede bodočega sodelovanja z njo, grožnjo s stavko, sklic seje toženke zaradi njene zaposlitve. A kot rečeno, gre za dejstva, ki so bila znana že tekom pravnomočno končanega postopka.

9. Ni relevantno, da naj bi tožnica oziroma njena pooblaščenka navedeni posnetek seje sveta toženke poslušala šele 24. 1. 2023. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je tožnica glede na navedbe v odgovoru na revizijo z dne 29. 12. 2022 že zaprosila za posnetek te seje, a ga v času vložitve tega odgovora še ni prejela, in je imela podatke o viru, ki ji je te informacije podal, torej je imela dokaz. ZPP namreč v 6. točki 396. člena pravočasnost predloga za obnovo veže na dan, ko je stranka mogla navesti novo dejstvo oziroma nov dokaz, ne pa na dan, ko je dokaz dejansko pridobila.

10. Tudi sicer pa zgolj dejstvo, da je tožnica ta dokaz pridobila po pravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju drugega odstavka 395. člena ZPP ne zadošča za izpolnjevanje pogojev, potrebnih za obnovo postopka. Kot že rečeno, je bila tožnica že tekom sojenja, ki se je končalo s pravnomočno sodbo, seznanjena z dejstvom, da je bila njena zaposlitev in avdicija obravnavana na seji toženke, zato bi ob potrebni procesni skrbnosti lahko zapisnik te seje pridobila ali pa predlagala njegovo pridobitev še preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo. Procesna skrbnost stranki nalaga, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna, in da preišče ter predlaga dokazno gradivo, ki je v zvezi s sporom. Tožnica torej ni izkazala, da novih dejstev, ki izhajajo iz zapisnika seje sveta toženke z dne 26. 3. 2018, brez svoje krivde ni mogla uveljavljati pred pravnomočnostjo izpodbijane sodbe. Če je stranka sama kriva, da dejstev in dokazov, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga ni uveljavljala, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je predlog za obnovo postopka nedovoljen in ga sodišče zavrže (drugi odstavek 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP). Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti.

11. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. člena ZPP).

12. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženka pa prav tako krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer na podlagi določila petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), skladno s katerim krije v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

1 Vrhovno sodišče RS je v sklepu VIII Ips 65/2020 z dne 8. 6. 2021, izdanim v tej zadevi, zavzelo stališče, da neuspešno opravljena avdicija predstavlja okoliščino, zaradi katere na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013) nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni več mogoče.