Jedro

Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk in ne višjim ali nižjim, pa iz obrazložitve ni razvidno. Glede na to presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za zdravje, št. 160-73/2017/15 z dne 5. 2. 2018 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za zdravje odločilo, da se tožeče stranke, ki se je prijavila na javni razpis za izbor operacij „Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih“, ne izbere. Iz obrazložitve izhaja, da je ministrstvo izvedlo prej navedeni razpis, objavljen v Uradnem listu RS, št. 56/2017 z dne 13. 10. 2017 s spremembami, objavljenimi v Uradnih listih RS, št. 62/2017 z dne 3. 11. 2017 in št. 64/2017 z dne 17. 11. 2017, za vodenje katerega je imenovalo komisijo. Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je bil 4. 12. 2017, do tega roka pa je prispelo 35 pravočasno oddanih vlog. Štirje prijavitelji so bili pozvani k dopolnitvi vloge, ker le-te niso bile popolne. Nato je komisija vloge vsebinsko pregledala in na podlagi meril iz javnega razpisa opravila izbor upravičencev.

2. K ocenjevanju vloge tožeče stranke je komisija pristopila na podlagi meril iz 7. poglavja javnega razpisa. Tožeča stranka je zbrala manj od najvišjega možnega števila točk po naslednjih kriterijih: ciljne skupine so ustrezno utemeljene, način njihovega vključevanja in doseganja je ustrezen; projekt je ustrezno utemeljen in usklajen z nacionalnimi in mednarodnimi strateškimi dokumenti ter specifičnim ciljem OP 2014-2020; projekt vključuje načrt sodelovanja ZD s ključnimi deležniki v lokalnih skupnostih s ciljem krepitve zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju po modelu skupnostnega pristopa; projekt je skladen z opredeljenim terminskim načrtom ter se izvaja redno in skozi celotno obdobje trajanja razpisa; projekt predvideva krepitev kapacitet ZD (nove zaposlitve, udeležba na izobraževanjih, usposabljanjih, dogodkih, delavnicah in strokovnih srečanjih v okviru projekta, ki jih bosta organizirala MZ in NIJZ); kadrovski načrt je skladen z opredelitvijo in zahtevami v javnem razpisu; reference in izkušnje prijavitelja s področja opravljanja projektov, število že izvedenih nacionalnih in/ali mednarodnih projektov prijavitelja v obdobju od 2010 do 2016; obvezna dodatna strokovna usposobljenost kadra v ZVC v letu 2016; finančni načrt je jasen, konkreten ter natančno definiran; vsi stroški so utemeljeni in smotrno načrtovani za doseganje načrtovanih ciljev glede na predvidene aktivnosti; glede na načrtovane aktivnosti in kadrovske kapacitete ter zastavljene cilje in predvidene učinke, je izvedljivost projekta pričakovana.

3. V nadaljevanju je v obrazložitvi navedeno, da iz ocenjevalnega lista izhaja, da je bila vloga prijavitelja ocenjena z 58 točkami od 115 možnih točk. V kategoriji majhnih zdravstvenih domov je bilo izbranih 9 zdravstvenih domov, za sofinanciranje pa so bili izbrani tisti, ki so dosegli vsaj 71 točk. 4. Ker se s takšno odločitvijo ne strinja, je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu. Ne strinja se z oceno svojega projekta pri poglavju A. VSEBINSKA USTREZNOST PROJEKTA in meni, da je ocena prenizka glede merila - ciljne skupine so ustrezno utemeljene, način njihovega vključevanja in doseganja je ustrezen. Meni, da so cilji ustrezno utemeljeni in opisani. Glede merila - projekt vključuje načrt sodelovanja ZD s ključnimi deležniki, je v prijavnici navedeno, da se sodeluje po skupnostnem pristopu ter je v prijavnem obrazcu opredeljeno sodelovanje s posameznim deležnikom, zato menijo, da je ocena ocenjevalcev prenizka.

5. Prenizka je tudi ocena glede poglavja C. USPOSOBLJENOST UPRAVIČENCA ZA IZVEDBO PROJEKTA pri merilih reference in izkušnje prijavitelja s področja opravljanja projektov od leta 2010 do 2016 ter obvezna dodatna strokovna usposobljenost kadra v ZVC v letu 2016. Navajajo, da so se v obdobju od 2010 do 2016 prijavili in bili uspešno izbrani na petih področjih, v letu 2016 pa se je usposabljalo in uspešno usposobilo kar 20 zaposlenih oziroma 1/3 vseh.

6. V zvezi s poglavjem D. FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE PROJEKTA merila – glede na načrtovane aktivnosti in kadrovske kapacitete ter zastavljene cilje in predvidene učinke je izvedljivost projekta pričakovana, navajajo, da v Zdravstvenem domu A. že sedaj uspešno izvajajo zdravstveno vzgojni center ZVC z ustreznim kadrom, cilji in rezultati so dobri oziroma v celoti realizirani, ves kader, ki sodeluje, je strokovno usposobljen. ZVC uspešno deluje, se vključuje v okolje in sodeluje z večino deležnikov v lokalnem okolju.

7. Glede na vse navedeno menijo, da bi morala biti njihova vloga ocenjena z več točkami. Smiselno predlagajo odpravo izpodbijane odločbe.

8. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da je bilo tožeči stranki omogočeno, da je vpogledala v ocenjevalni list, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka prejela od 115 skupno možnih 58 točk glede na povprečje ocen dveh ocenjevalcev. V nadaljevanju sorazmerno obsežno opisuje razloge za sprejeto odločitev in za dodelitev točk po posameznih kriterijih. Zaključuje, da so bili posamezni prijavljeni projekti uvrščeni v postopek ocenjevanja in ocenjeni skladno s pogoji in merili iz razpisne dokumentacije. Izbrani so bili projekti, ki so zadostili kriterijem za sofinanciranje in določena višina sredstev sofinanciranja. Komisija je pri ocenjevanju prijavljenih projektov upoštevala zgolj merila določena v razpisni dokumentaciji javnega razpisa in ne morebitnih drugih okoliščin posameznih prijaviteljev.

9. Tožba je utemeljena.

10. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev tožene stranke, ki je zavrnila vlogo tožeče stranke, vloženo na javni razpis „Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih“. V svoji obrazložitvi tožena stranka (zgolj) našteva kriterije, pri katerih je tožeča stranka zbrala manj od najvišjega možnega števila točk, in zaključuje, da je bila vloga tožeče stranke ocenjena z 58 točkami od 115 možnih točk. V kategoriji majhnih zdravstvenih domov so jih izbrali 9, za sofinanciranje pa so bili izbrani tisti, ki so dosegli vsaj 71 točk. 11. Glede na takšno obrazložitev sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani akt pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj zgoraj navedeni zaključki niso z ničemer obrazloženi.

12. V predmetni zadevi se v skladu s 4. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) smiselno uporablja upravni postopek. O vlogi tožeče stranke je bilo odločeno z v uvodu navedenim sklepom, ki pa mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člena ZUP).

13. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk in ne višjim ali nižjim, pa iz obrazložitve ni razvidno. Prav tako ni obrazložen zaključek, da so bila sredstva dodeljena prijaviteljem, ki so dosegli vsaj 71 točk. Glede na to presoja sodišča ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča. Tožena stranka s pojasnili v odgovoru na tožbo in s sklicevanjem na to, da je tožeča stranka vpogledala ocenjevalni list, te pomanjkljivosti izpodbijanega akta ne more odpraviti. Da lahko oseba, katere pravice ali pravni interes so predmet postopka, učinkovito uveljavlja pravico do pravnega sredstva1, mora biti akt, s katerim je sprejeta odločitev, ustrezno (kot nalaga 214. člen ZUP) obrazložen, saj lahko le v tem primeru oblikuje svoje stališče do tega tako glede dejanskih kot pravnih vidikov zadeve in to uveljavlja v postopku.

14. Izpodbijani akt pa ne vsebuje elementov iz 214. člena ZUP in ne navaja konkretnih in argumentiranih razlogov za sprejeto odločitev, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in odločiti z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani akt odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-12).

1 Pravico do pravnega sredstva določa 25. člen Ustave RS. 2 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.