Jedro

Tožnik je prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev tožbe ter pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu na 1. stopnji zoper delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Plača pri navedenem delodajalcu mu je torej prenehala, po tretjem odstavku 21 člena ZSVarPre pa med periodične dohodke po tem zakonu sodijo tudi plače. Če toženka 21. člena ZSVarPre ni upoštevala, ker je tožnik na vlogi pri svojem statusu označil rubriko, da je zaposlen, zgolj to dejstvo v obravnavani zadevi za odločitev ne zadošča. Toženka bi morala pred izdajo odločbe s tem v zvezi izvesti ustrezen dokazni postopek (in tožniku omogočiti, da se o njenih ugotovitvah izreče). Če bi ugotovila, da tožnik še vedno prejema reden periodičen dohodek (od drugega delodajalca), bi morala svoj zaključek, da naj bi tožnik še prejemal periodične dohodke, v izpodbijani odločbi obrazložiti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč Bpp 137/2024 z dne 19. 6. 2024 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 22. 3. 2024 za sestavo in vložitev tožbe ter pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu na 1. stopnji zoper delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

2.V obrazložitvi ugotavlja, da je prosilec vložil prošnjo 26. 3. 2024, v zadnjih treh mesecih pred tem (od decembra 2023 do februarja 2024) pa prejel povprečno 1.000,29 EUR plače na mesec in njegova žena povprečno 916,46 EUR na mesec. To pomeni, da je mesečni dohodek na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 958,37 EUR. Znesek presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v relevantnem obdobju znašal 930,68 EUR. Trditev tožnika, da naj bi prejel povprečno 906,63 EUR mesečno, žena pa 911,54 EUR mesečno, zavrača z utemeljitvijo, da tožnik povprečni dohodek izračunava na podlagi plač, ki so mu bile izplačane v mesecu januarju, februarju in marcu 2024. Po presoji organa je namreč treba upoštevati neto dohodke, ki jih je prosilec prejel oziroma so mu bili izplačani od decembra 2023 do februarja 2024. Glede na to je odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

3.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je toženka prezrla prvi odstavek 21. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Iz podatkov upravnega spisa jasno izhaja, da je tožnik izgubil zaposlitev, zato toženka dohodkov iz delovnega razmerja ne bi smela upoštevati. Poleg tega uveljavlja, da je toženka napačno upoštevala tožnikove dohodke za november 2023 (izplačilo decembra 2023), december 2023 (izplačilo januar 2024) in januar 2024 (izplačilo februarja 2024), saj bi morala upoštevati dohodke za december 2023 (izplačilo 10. januarja 2024), januar 2024 (izplačilo februarja 2024) in marec 2024 (izplačilo 8. marca 2024). V tem obdobju je tožnik prejel 2.719,91 EUR, kar je povprečno 906,63 EUR mesečno in ne 1.000,29 EUR mesečno. Upoštevaje ženine dohodke to znaša 911,54 EUR na člana družine. Trdi še, da je bil s 1. 3. 2024 osnovni znesek minimalnega dohodka usklajen, tako da bi morala toženka v času odločanja upoštevati, da znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 969,76 EUR. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila.

5.Tožba je utemeljena.

6.Po 13. členu ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek). Nadalje prvi odstavek 14. člena ZBPP določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po drugem odstavku tega člena se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

7.Po drugem odstavku 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

8.Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da bi morala toženka upoštevati njegovo plačo za mesece december 2023, januar in februar 2024. Zakon namreč jasno določa, da se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ključen je datum prejema oziroma izplačila periodičnega dohodka v treh mesecih pred vložitvijo vloge in ne mesec, za katerega je upravičenec pridobil pravico do dohodka.1 Tožnik je vlogo vložil 22. 3. 2024, kar pomeni, da se upoštevajo plače, izplačane v treh koledarskih mesecih pred vložitvijo vloge, tj. v mesecih december 2023, januar in februar 2024.

9.Tožnik pa v tožbi utemeljeno opozarja, da znaša od 1. marca 2024 po točki II Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji osnovni znesek minimalnega dohodka 484,88 EUR in ne 465,34 EUR, kolikor je upoštevala toženka.

10.Predvsem pa je toženka prezrla določbo prvega odstavka 21. člena ZSVarPre (čeprav jo v odločbi citira), ki določa, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Po ustaljeni sodni praksi se tudi ta določba upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine za namen dodelitve BPP po ZBPP.2

11.Toženka v odločbi sama navaja, da je tožnik prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev tožbe ter pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu na 1. stopnji zoper delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Plača pri navedenem delodajalcu mu je torej prenehala, po tretjem odstavku 21 člena ZSVarPre pa med periodične dohodke po tem zakonu sodijo tudi plače.

12.Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo. Če toženka 21. člena ZSVarPre ni upoštevala, ker je tožnik na vlogi pri svojem statusu označil rubriko, da je zaposlen, zgolj to dejstvo v obravnavani zadevi za odločitev ne zadošča. Toženka bi morala pred izdajo odločbe s tem v zvezi izvesti ustrezen dokazni postopek (in tožniku omogočiti, da se o njenih ugotovitvah izreče). Če bi ugotovila, da tožnik še vedno prejema reden periodičen dohodek (od drugega delodajalca), bi morala svoj zaključek, da naj bi tožnik še prejemal periodične dohodke, v izpodbijani odločbi obrazložiti. Opustitev takega ravnanja predstavlja kršitev po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

13.V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je sodišče zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ponovno odločiti o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, upoštevajoč tudi vse ostale, v ZBPP navedene pogoje.

---

1Ključen je datum prejema oziroma izplačila periodičnega dohodka v treh mesecih pred vložitvijo vloge in ne mesec, za katerega je upravičenec pridobil pravico do dohodka.

2Po ustaljeni sodni praksi se tudi ta določba upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine za namen dodelitve BPP po ZBPP.

14.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo treba tožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, v postopku pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom.

15.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožniku priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, torej skupaj 347,70 EUR, saj je tožnika v postopku zastopal odvetnik. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

---

1Ključen je datum prejema oziroma izplačila periodičnega dohodka v treh mesecih pred vložitvijo vloge in ne mesec, za katerega je upravičenec pridobil pravico do dohodka.

2Po ustaljeni sodni praksi se tudi ta določba upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine za namen dodelitve BPP po ZBPP.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 20, 20/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.