U-I-11/95

2.4.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjana Grušovnika iz Ljubljane na seji dne 2. aprila 1998

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno zakonitosti 22. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik navaja, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93 - v nadaljevanju: ZZVZZ) v sedmi alinei 1. točke prvega odstavka 23. člena določa, da gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti zdravljenje in rehabilitacija paraplegije in tetraplegije. Po 26. členu ZZVZZ naj bi bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) dolžan določiti natančnejši obseg zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja. Pobudnik navaja, da je Zavod sprejel Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94 - v nadaljevanju: Pravila), ki v 22. členu določajo obseg zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne opredeljuje pa, kaj je zdravljenje paraplegije in tetraplegije in katere bolezni so to. Razširjeni strokovni kolegij nevroloških strok pri Ministrstvu za zdravstvo naj bi bil 25. junija 1994 izdelal mnenje o strokovnih merilih za zagotavljanje pravic obveznega zavarovanja pri zdravljenju in rehabilitaciji obeh bolezni. Pobudnik predlaga razveljavitev določbe 22. člena Pravil obveznega zavarovanja, kolikor so v nasprotju s prvim odstavkom 23. in 26. člena ZZVZZ, ker naj ne bi določala obsega zdravstvenih storitev zdravljenja paraplegije in tetraplegije v skladu z navedenim mnenjem Razširjenega strokovnega kolegija nevroloških strok.

2.Zavod z dopisom z dne 14. marca 1995 glede navedb v pobudi pojasnjuje, da je v 26. členu ZZVZZ predvideno, da bo natančnejši obseg storitev iz prvega odstavka 23. člena tega zakona določil Zavod v soglasju z Ministrom za zdravstvo. Zakon v 26. členu ne določa, da bi moral Zavod določiti, katere bolezni se štejejo za paraplegijo in tetraplegijo, pač pa le, da se določi obseg storitev, kar pa naj bi bil v izpodbijanih Pravilih uredil. Z dopisom z dne 24. marca 1997 pa Zavod pojasnjuje, da ne more oblikovati akta oziroma navodila, kjer bi bila oblikovana razmejitev zdravljenja, ki se nanaša na paraplegijo itd. in zdravljenje morebitne druge bolezni oziroma poškodbe.Takšna razmejitev naj bi bila v izključni pristojnosti zdravnika, ki takšno osebo obravnava. To naj bi pomenilo, da lahko le zdravnik presodi, ali gre pri zavarovani osebi za zdravljenje, ki se nanaša na paraplegijo oziroma tetraplegijo, ali pa gre za zdravljenje druge bolezni ali poškodbe. Glede na določbe ZZVZZ in Pravil po navedbi Zavoda invalidi paraplegiki in tetraplegiki niso oproščeni doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kadar gre za bolezni, poškodbe ali pripomočke, ki niso povezani z njihovo telesno okvaro oziroma stanjem (na primer: zobna proteza, gripa), kar pomeni, da morajo k ceni teh storitev doplačati.Tudi po mnenju Ministrstva za zdravstvo , ki naj bi bilo posredovano delovnemu in socialnemu sodišču v konkretnem sporu, naj bi ZZVZZ v sedmi alinei prvega odstavka 23. člena govoril o zdravljenju in rehabilitaciji bolezni, ne da bi omenjal zdravljenje in rehabilitacijo posledic, ki jih prinašata paraplegija in tetraplegija. V zakonu naj ne bi bilo navedeno, da bi bili paraplegiki in tetraplegiki oproščeni plačevanja prostovoljnega zavarovanja v primeru, da gre za bolezni in poškodbe, ki niso v neposredni povezavi z osnovno boleznijo oziroma telesno okvaro. Zavod navaja tudi, da se zaveda, da veljavna zakonska ureditev v primerjavi s prejšnjo ureditvijo pomeni zožitev pravic, kar velja tudi za druge skupine zavarovancev. Prejšnji zakon je določal oprostitev participacije za tetraplegike in paraplegike, torej za vse storitve, ki so bile nudene tej skupini zavarovancev, saj so bili oproščeni doplačil kot skupina. Enako velja tudi za diabetike, ki so sedaj oproščeni doplačil le ob zdravljenju razvite sladkorne bolezni itd. Široka solidarnost, ki so jo poznali prejšnji predpisi, je sedaj nekoliko omejena, prilagojena naj bi bila denarnim zmožnostim družbe oziroma države, spoznanjem znanosti in tehnologije ter načelom zavarovanja.

B.

3.Po 51. členu Ustave se pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev določijo z zakonom. ZZVZZ v 23. členu določa deleže plačila zdravstvenih storitev, ki se zavarovanim osebam zagotavljajo z obveznim zavarovanjem. V 1. točki prvega odstavka tega člena so okvirno opredeljene zdravstvene storitve, za katere se to plačilo zagotavlja v celoti, v naslednjih točkah pa so navedene zdravstvene storitve, kjer se plačilo zagotavlja v različnem odstotku vrednosti. Po 7. alinei navedene 1. točke prvega odstavka 23. člena je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v celoti pri zdravljenju in rehabilitaciji malignih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, paraplegije, tetraplegije, cerebralne paralize, epilepsije, hemofilije, duševnih bolezni, razvitih oblik sladkorne bolezni, multiple skleroze in psoriaze. Natančnejši obseg storitev iz prvega odstavka 23. člena in 25. člena, standarde in normative določi Zavod s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo (26. člen).

4.Pravila v 22. členu kot uvodnem členu četrtega poglavja nakazujejo področja storitev, ki jih obsega obvezno zavarovanje, v naslednjih členih tega poglavja pa so nanizane številne storitve, značilne za posamezna področja. Opredelitev standarda zdravstvenih storitev je podana v VII. poglavju Pravil tako, da se med drugim sklicuje na presojo zavarovančevega osebnega ali napotnega zdravnika.

5.Pobudnik meni, da bi morala Pravila opredeliti, katere bolezni so paraplegija in tetraplegija. Iz navedenih določb ZZVZZ ne izhaja, da bi bilo Zavodu naloženo, naj posebej opredeli način zdravljenja posamezne bolezni ali stanja.To sodi na področje medicinske stroke, ki se skladno s svojimi spoznanji in etičnimi pravili pri tem poslužuje vseh oblik zdravstvenih storitev osnovne, lekarniške, specialistično-ambulantne in terciarne zdravstvene dejavnosti ter zdravstvene nege. S Pravili so zagotovljene preventivne storitve po sprejetem republiškem programu ter storitve s področja diagnostike, zdravljenja in medicinske rehabilitacije bolnih in poškodovanih. Predpisane so tudi storitve s področja obnovitvene rehabilitacije organiziranega usposabljanja za življenje z določeno boleznijo po posebnih programih, prevozi, zdravila, tehnični pripomočki in tako dalje. Pravila torej v zvezi z obravnavanim vprašanjem niso določila manj, kot je bilo z zakonom predvideno.

6.Ustavno sodišče lahko presoja skladnost podzakonskega predpisa z zakonom, ki mu je dal podlago za podrobnejše opredeljevanje posameznih pravic oziroma obveznosti. Ne more pa ocenjevati skladnosti splošnega akta z dognanji različnih strok, torej tudi ne s stališči in mnenji Razširjenega strokovnega kolegija nevroloških strok pri Ministrstvu za zdravstvo z dne 26/5-1994, zlasti ne, če gre za nepravna vprašanja. Strokovno doktrino o krepitvi zdravja, preprečevanju, ugotavljanju, zdravljenju, zdravstveni negi in rehabilitaciji zbolelih in poškodovanih ter rehabilitaciji otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju po 74. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) oblikujejo v medsebojnem sodelovanju razširjeni strokovni kolegiji, medicinska fakulteta in Zdravstveni svet. Po 45. členu navedenega zakona zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oziroma z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Pri opravljanju svojega dela morajo obravnavati vse ljudi pod enakimi pogoji na enak način in spoštovati njihove ustavne in zakonske pravice. Mnenje, na katerega se sklicuje pobudnik, predstavlja zdravstveno doktrino, ki jo morajo po navedeni določbi upoštevati zdravstveni delavci in sodelavci, ko v smislu 24. člena Pravil sprejemajo svojo odločitev o utemeljenosti posamezne pravice iz 22. člena Pravil. Po povedanem pobudnik ni mogel uspeti s pobudo, ker izpodbijana Pravila niso v nasprotju z zakonom.

C.

7.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnica in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam - Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

dr. Lovro Šturm