Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
14.7.1998
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. K. iz P. na seji senata dne 14. julija 1998
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba J. K. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Psp-193/95 z dne 4.7.1996 se zavrže.
1.Pritožnik navaja, da je od decembra 1992 invalidsko upokojen. Šele iz dokumentov, potrebnih za izračun pokojnine, naj bi bil ugotovil, da s podatki o osebnih dohodkih, za katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nekaj ni v redu. Za čas dela v tujini s firmo SCT v letih 1984 in 1985 je imel po podatkih SCT na obrazcu za pokojnino manjši osebni dohodek kot v letih pred in po tem doma, resnični osebni dohodek pa naj bi bil vsaj 4-5 krat višji. S tožbo je zahteval upoštevanje višjih zneskov osebnega dohodka in novo odmero pokojnine. Na podlagi ugotovitev izvedenca je Delovno in socialno sodišče njegovemu zahtevku ugodilo s sodbo št. Ps- 112/94 z dne 24.7.1995. Višje delovno in socialno sodišče pa je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in sodbo razveljavilo.
Pritožnik se z razveljavitvijo ne strinja zato, ker ni pripravljen plačati morebitnih dodatnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
2.Ustavna pritožba se lahko vloži zoper posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, če prizadeti posameznik meni, da mu je s takim aktom - tudi s sodbo ali sklepom sodišča - kršena kakšna njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).
Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Samo izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev (drugi odstavek 51. člena ZUstS).
3.V obravnavani zadevi še niso izčrpana niti redna pravna sredstva. Izpodbijani sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča namreč ne pomeni vsebinske, meritorne odločitve o zahtevku pritožnika. Pritožbeno sodišče je namreč zadevo vrnilo v ponovno odločanje zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v (dokaznem) postopku. Šele ko bodo v ponovljenem postopku izčrpana vsa redna in praviloma tudi izredna pravna sredstva, bodo izpolnjene procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe.
4.Ker niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavanje ustavne pritožbe, jo je bilo potrebno zavreči. Ob tem Ustavno sodišče glede na ugovore pritožnika le še pripominja, da se sporni postopek nanaša najprej na vprašanje, ali je sploh možno naknadno plačilo prispevkov, ne pa na vprašanje, kdo bi bil prispevke dolžan plačati: to določa že Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Firma SCT kot delodajalec in izplačevalec osebnih dohodkov v spornem obdobju v sodnem postopku tudi ni udeležena kot stranka. Kolikor pritožnik meni, da prispevki niso bili pravilno plačani po krivdi delodajalca, bo moral povračilo morebitne škode uveljavljati v posebnem - odškodninskem - postopku.
5.Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 2. alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek ter sodnika mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm. Predsednik senata:
dr. Tone Jerovšek