Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pristavek PE (poslovna enota) v firmi tožene stranke ni odločilen in ne zavaja. Čeprav je tožnik opredelil firmo tožene stranke tako, da je navedel tudi poslovno enoto, ki pa ni pravna oseba in nima pravne sposobnosti, ne gre za nejasno opredelitev tožene stranke in za absolutno bistveno kršitev določb postopka, temveč za napako, ki jo lahko sodišče prve stopnje na podlagi določbe 342. čl. ZPP vsak čas popravi.
Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sta toženi stranki dolžni nerazdelno plačati tožniku 600.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo ter nerazdelno povrniti povzročene stroške postopka v višini 54.775,50 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Nadalje je sodišče prve stopnje razsodilo, da kar zahteva tožnik več, se zavrne.
Zoper navedeno sodbo se pritožujeta obe toženi stranki in sicer tožena stranka GG S. G. p.o. zaradi bistvenih kršitev določb iz 10. točke 354. člena ZPP in drugotožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.
Pritožbi nista utemeljeni.
Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva in bistveno pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni storilo bistvene kršitve določb postopka, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijane sodbe.
Tožena stranka GG S. G. p.o. v pritožbi navaja, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP, saj se je tožbeni zahtevek in sodbeni izrek nanašal in se nanaša na stranko, ki ne more biti stranka v postopku. PE M. ni stranka, ker nima pravdne sposobnosti.
Tako sposobnost ima samo G. g. S. G. p.o., ki ima v svoji sestavi poslovne enote, ki pa ne poslujejo v svojem imenu in na svoj račun ter nimajo statusa pravne osebe. Sodišče mora na to paziti po uradni dolžnosti. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.
Drugotožena stranka v pritožbi uveljavlja, da vlaga delno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je glede na izvedeniško mnenje dr. V. sodišče prisodilo previsoko odškodnino. Izvedenec ugotavlja, da je tožnik trpel 2-4 dni zmerne in 7 dni blage bolečine ter še 7-10 dni zmerne blage bolečine. 400.000,00 sit je znatno previsoka odškodnina. Upoštevaje sodno prakso in 200. člen Zakona o obligacijskih razmerij bi bila za tovrstno škodo primerna odškodnina 280.000,00 SIT. Za strah je mogoče določiti pravično odškodnino, če je bil inteziven in je trajal dalj časa. O taki vrsti strahu se ne more govoriti, zato tožena stranka meni, da je primerna odškodnina 50.000,00 sit. Pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti je treba upoštevati izvedenčevo ugotovitev, da gre pri tožniku za degenerativne spremembe. Je upokojenec, sposoben za vse telesne aktivnosti, primerne njegovi življenjski dobi, kar velja tudi za pridobitno delo. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi se tožnik pred nezgodo ukvarjal s kakšno hojo v planine, ki je sedaj ne bi več zmogel. Pred nezgodo je hodil na daljše sprehode, sedaj tudi lahko hodi, z drugimi dejavnostmi se ni ukvarjal. Za to vrsto škode bi bila primerna odškodnina 70.000 SIT; skupna primerna odškodnina bi bila 400.000,00 SIT.
Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbo tožene stranke GG S. G. ugotavlja, da je tožeča stranka v predlogu za sodno varstvo z dne 24.2.1994 opredelila kot udeleženca G. g. S. G., PE M.. Toženka G. g. S. G. ni opozorila na to, da se izpusti navedba PE M. niti na glavni obravnavi dne 5.12.1996. Sodišče prve stopnje je v sklepu Pd .../95 z dne ...12.1996 označilo toženo stranko G. g. S. G. brez navedbe poslovne enote. Na zapisnik o glavni obravnavi dne 13.2.1997 je sodišče v glavi označilo toženo stranko G. g. S. G. PE M. brez opozorila sicer navzoče pravne pooblaščenke prvotožene stranke. Sedaj v pritožbi zoper izpodbijano sodbo prvotožena stranka uveljavlja zgolj absolutno bistveno kršitev določb postopka zaradi tega, ker prvotožena stranka ni označena kot G. g. S. G. p.o. S. G.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bistvo firme prvotožene stranke v postopku pravilno navajano, to je G. g. S. G., zato pristavek PE M. ni odločilen in tudi ne zavaja. Ne gre za nejasnost opredelitve prvotožene stranke. V kolikor je PE M. odveč, lahko tako napako sodišče prve stopnje na podlagi 342. člena ZPP vsak čas popravi. Gre za napako, ne pa za absolutno bistveno kršitev določb postopka, kot jo pritožba uveljavlja, zato je pritožbeno sodišče pritožbo prvotožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno.
Glede pritožbe drugotožene stranke je pritožbeno sodišče ocenilo izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje, še posebej izvedeniško mnenje dr. V.. Meni, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Pritožba drugotožene v bistvu izhaja iz ugotovitev izvedeniškega mnenja, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Tudi v kolikor je sodišče prve stopnje visoko ovrednotilo škodne posledice fizične bolečine, pa je na spodnji meji ovrednotilo s 100.000,00 SIT trajno zmanjšanje življenskih aktivnosti. Z odločitvijo sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče strinja; pritožbena navedba glede hoje v planine za odmero odškodnine ni bistvena. Celotna odškodnino določeno z zneskom 600.000,00 SIT je sodišče prve stopnje primerno določilo, zato je pritožbo drugotožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.