Jedro

S tožničino smrtjo so v njen položaj po samem zakonu vstopili dediči. Ovira v zvezi s procesno nesposobnostjo osebe, ki je prvotno nastopala na tožeči strani, je za nadaljnji tek postopka odpadla. Ni razloga, da dediči ne bi mogli odobriti vložene tožbe. Argument izpodbijanega sklepa, da bi s tem pridobili več pravic, kot jih je imela prvotna tožnica, ni prepričljiv. Za presojo o odpravljivosti pomanjkljivosti ni bistveno, kdo odpravi oviro - tožnik sam ali zakoniti zastopnik. Tudi zakoniti zastopnik ravna v imenu in za račun tožnika. Njegova dejanja štejejo za ravnanja stranke. Izjavo o odobritvi tožbe (in drugih procesnih dejanj) poda torej tožnik. Ni razloga, da je po njegovi smrti ne bi mogel podati njegov dedič.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 22. 12. 2020.

2.Pravna naslednica tožnice v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma da ga odpravi ter spremeni.

V tožbi je bilo navedeno, da (sedaj pokojna) tožnica ob sklepanju spornih pravnih poslov o poroštvu in zavarovanju denarne terjatve ni bila sposobna razumeti njihovega pomena in so zato nični in da ji je bila ob vložitvi tožbe že postavljena skrbnica za posebni primer z nalogo zastopanja v vseh postopkih pred sodiščem. O teh navedbah se sodišče v izpodbijanem sklepu ni izreklo.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče poseglo v pritožničino pravico do sodnega varstva. Zmotno je stališče, da odprava pomanjkljivosti ni več možna. Sodišče bi ob predhodnem preizkusu tožbe lahko odpravilo pomanjkljivost. Hitrost postopanja sodišča ne more vplivati na procesni položaj stranke. Okoliščine o pravdni sposobnosti se ugotavljajo po uradni dolžnosti. Namen tega postopanja je v varstvu interesov pravdno nesposobne stranke, ne pa morda v varstvu interesov nasprotne stranke. Odločitev je tudi v nasprotju s stališči sodne prakse (sklep VSL I Cp 5852/2005, I Cp 1965/2013, II Cp 1914/2020, II Cp 2607/2010). Pomanjkljivost je odpravljiva.

4.Toženec ni odgovoril na pritožbo.

5.Pritožba je utemeljena.

6.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da tožnica ob vložitvi tožbi ni bila procesno sposobna, - da ji je bil tedaj postavljen skrbnik za posebni primer z nalogo zastopanja v vseh postopkih pred sodišči, - da pooblastila za vložitev tožbe ni podpisal skrbnik, - da je tožnica med postopkom umrla. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da odprava pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem tožnice v pravdi ni več mogoča. Skrbnik nima več te funkcije, dediči pa z vstopom v pravdo pridobijo le tiste pravice, ki jih je imel pokojni. S tem, ko bi jim bila dana možnost odobritve predhodno opravljenih dejanj tožničinega pooblaščenca, bi jim bil priznan povsem drugačen procesni položaj, kot ga je imela tožnica, in sicer, da sami odpravijo pomanjkanje procesne sposobnosti.

7.Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti stališča, da je pomanjkljivost glede zastopanja tožnice zaradi smrti med postopkom postala neodpravljiva.

8.V skladu z 80. členom ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben, in ali pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik. Če so pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem pravdno nesposobne osebe odpravljive, sodišče ukrene, kar je treba, da bo pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (81. člen ZPP).1 V skladu z 98. členom ZPP mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da ni upravičen za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen če jih je stranka kasneje odobrila.2

9.Dejstvo, da tožnica ob vložitvi tožbe (in podpisu pooblastila odvetniku) ni bila procesno sposobna (in torej tudi pooblastilo ni bilo veljavno), je sodišče ugotovilo med pravdo. V skladu z 81. členom ZPP bi tedaj moralo pozvati skrbnika k odobritvi vložene tožbe, pooblaščenca pa k predložitvi pooblastila s strani tožničinega skrbnika. Kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, je navedena ovira, ki preprečuje obravnavanje tožbe, odpravljiva. Zmotno pa je stališče, da zaradi tožničine smrti ni več mogoče zagotoviti, da bi na tožeči strani nastopala oseba, ki je procesno sposobna.

10.S tožničino smrtjo so v njen položaj po samem zakonu vstopili dediči. Ovira v zvezi s procesno nesposobnostjo osebe, ki je prvotno nastopala na tožeči strani, je za nadaljnji tek postopka odpadla. Ni razloga, da dediči ne bi mogli odobriti vložene tožbe. Argument izpodbijanega sklepa, da bi s tem pridobili več pravic, kot jih je imela prvotna tožnica, ni prepričljiv. Za presojo o odpravljivosti pomanjkljivosti ni bistveno, kdo odpravi oviro - tožnik sam ali zakoniti zastopnik. Tudi zakoniti zastopnik ravna v imenu in za račun tožnika. Njegova dejanja štejejo za ravnanja stranke.3 Izjavo o odobritvi tožbe (in drugih procesnih dejanj) poda torej tožnik. Ni razloga, da je po njegovi smrti ne bi mogel podati njegov dedič.

11.Ker bi zmotna uporaba določb ZPP, zaradi katere sodišče ni obravnavalo tožbe po vsebini, lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve o zahtevku, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP). Narava kršitve preprečuje, da bi pritožbeno sodišče o zadevi odločilo na pritožbeni obravnavi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Relevantni del 81. člena ZPP se glasi: Če sodišče ugotovi, …. da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. (2) Prav tako sodišče zahteva, kadar ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika, … ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana.

2Relevantni del 98. člena ZPP se glasi: Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo … pri prvem pravdnem dejanju. Sodišče … naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. …. Sodišče mora med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da … ni upravičen za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen če jih je stranka kasneje odobrila.

3Z vstopom dedičev v pravdo je nastal podoben položaj kot v primeru, ko bi tožnica, ki ob vložitvi tožbe še ni imela procesne sposobnosti, to sposobnost med postopkom pridobila.