Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker zoper sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 4. 6. 2015 ni bila vložena pritožba, so nastopili učinki pravnomočnosti. S tem pa je odpadla tudi potreba po začasni regulaciji z začasno odredbo, ki naj bi veljala do pravnomočnosti sodbe. To pa pomeni, da je s tem tudi odpadel pravni interes tožeče stranke za pritožbo, s katero je izpodbijala odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Tožeča stranka namreč po pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 4. 6. 2015 ne more več uspeti s predlagano začasno odredbo. Zato tudi v primeru morebitne razveljavitve izpodbijanega sklepa v posledici vložene pritožbe, tožeča stranka od tega ne bi imela nobene pravne koristi.
I. Pritožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki prepovedala uporaba in razpolaganje z znamko X in blagovno znamko Y, reg. št. 000, katere imetnik je tožena stranka in prepoved nadaljnje izdelave, prodaje, ponujanja v prodajo in trženje DVD-jev in ostalih izdelkov s tematiko znamke X, ki jih prodaja tožena stranka pod znamko Y ter odstranitev DVD-jev in ostalih izdelkov s tematiko X, ki jih prodaja tožena stranka pod znamko Y, ki se nahajajo na trgu v trgovinah na območju Republike Slovenije in odreditev začasne shrambe teh izdelkov v skladišču izvršitelja A. A. iz Kranja.
2. V pritožbenem roku je tožeča stranka vložila pritožbo, s katero je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 123. členom ZIL-1 ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in tožečima strankama naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožene stranke.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožeča stranka predlog za izdajo začasne odredbe vložila ob vložitvi tožbe, s katero je uveljavljala 1.) tožbeni zahtevek na izbris znamke Y, reg. št. ..., ki se pri Uradu RS za intelektualno lastnino vodi za izdelke v razredih 9, 16, 25, 28, 30, 32 in 35, katere imetnik je tožena stranka in 2.) zahtevek na prepoved uporabe te znamke do izbrisa blagovne znamke za izdelke in storitve v razredih 9, 16, 25, 28, 30, 32 in 35 po Nicejski klasifikaciji. Tožeča stranka je predlagano začasno odredbo utemeljevala v smislu potrebe po začasni regulaciji razmer na trgu, s čimer naj bi se preprečil nastanek težko nadomestljive škode, ki tožečima strankama vsakodnevno nastaja zaradi nastopanja tožene stranke na trgu. Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe s trajanjem do pravnomočne odločitve o tožbi za izbris znamke iz registra.
6. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče istega dne kot je bil izdan izpodbijani sklep, izdalo tudi zamudno sodbo IV Pg 1201/2015-20, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke po tožbi, ki je bila vložena skupaj s predlagano začasno odredbo. Sodba je bila vročena toženi stranki po njenem pooblaščencu 13. 7. 2015. Ker zoper sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 4. 6. 2015 ni bila vložena pritožba, so nastopili učinki pravnomočnosti. S tem pa je odpadla tudi potreba po začasni regulaciji z začasno odredbo, ki naj bi veljala do pravnomočnosti sodbe. To pa pomeni, da je s tem tudi odpadel pravni interes tožeče stranke za pritožbo, s katero je izpodbijala odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Tožeča stranka namreč po pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 4. 6. 2015 ne more več uspeti s predlagano začasno odredbo. Zato tudi v primeru morebitne razveljavitve izpodbijanega sklepa v posledici vložene pritožbe, tožeča stranka od tega ne bi imela nobene pravne koristi.
7. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tožeče stranke kot nedovoljeno zavrglo.
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, ker ni uspela s pritožbo. Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka pa ni upravičena niti tožena stranka, saj z vložitvijo odgovora na pritožbo ni v ničemer pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča. Zato njenih stroškov ni mogoče obravnavati kot nujno potrebne stroške postopka.