Jedro

Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena, zato je treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. Člen 19 ZSPJS ne ureja prenosa plačnih razredov iz naslova napredovanj v nazivu, temveč vzpostavlja zgolj temeljno pravilo, da se javni uslužbenec ob imenovanju v naziv razvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa št. ... z dne 6. 9. 2016 v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 16. 11. 2016 v delu, ki se nanaša na uvrstitev tožnika v plačni razred in določitev njegove osnovne plače (I/1. točka izreka sodbe). Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna za obdobje od 6. 9. 2016 dalje izdati nov sklep o premestitvi tožnika na delo na delovnem mestu višji kriminalistični inšpektor specialist SKP v Policiji, Policijska uprava A., Sektor B., Oddelek C., v uradniškem nazivu višji kriminalistični inšpektor specialist SKP I, ki bo spremenjen tako, da bo za čas od 6. 9. 2016 naprej tožniku določena osnovna plača v višini 44. plačnega razreda (I/2. točka izreka sodbe). V posledici teh odločitev je zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati razliko v plači med dejansko izplačano plačo in plačo z dodatki, ki bi jo prejemal, če bi bil že s sklepom z dne 6. 9. 2016 uvrščen v 44. plačni razred in bi mu bila določena osnovna plača za 44. plačni razred, ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I/3. točka izreka sodbe). Sklenilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan plačati 374,54 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I/4. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (pritožbena razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP). Navaja, da od premestitve (6. 9. 2016) dalje opravlja dela na delovnem mestu višji kriminalistični inšpektor SKP v uradniškem nazivu višji kriminalistični inšpektor specialist SKP I. Izhodiščni plačni razred tega delovnega mesta je 38., izhodiščni plačni razred uradniškega naziva pa 41. Pred premestitvijo je dosegel šest plačnih razredov napredovanj. Če ta napredovanja prištejemo k izhodiščnemu plačnemu razredu novega delovnega mesta (38. plačni razred), je upravičen do uvrstitve v 44. plačni razred. Vztraja, da mu zakon zagotavlja ohranitev števila napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu. V 20. členu ZSPJS je jasno določeno, da javni uslužbenec v primeru premestitve, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je navedeni člen, ko gre za uradniška delovna mesta, treba razumeti v smislu ohranitve že doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar le v konkretnem nazivu, v katerem je javni uslužbenec opravljal naloge. Poudarja, da je treba navedeno določbo razumeti enako za javne uslužbence, ki opravljajo dela na delovnem mestu, ki je bodisi uradniško bodisi strokovno tehnično. V tem smislu je treba razumeti tudi določbo 19. člena ZSPJ, ki posebej omenja prenos plačnih razredov iz naslova napredovanj v nazivu. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo naslednja pravno pomembna dejstva: - Tožnik je bil pred 6. 9. 2016 pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu "višji kriminalistični inšpektor specialist" v uradniškem nazivu "višji kriminalistični specialist I". Izhodiščni plačni razred navedenega delovnega mesta je bil 35., izhodiščni plačni razred uradniškega naziva pa 39. Tožnik je bil zaradi napredovanj pred 6. 9. 2016 razvrščen v 41. plačni razred.

- Tožnik je pred 6. 9. 2016 dosegel šest napredovanj v plačne razrede; v nazivu "višji kriminalistični specialist I" je dosegel napredovanja za dva plačna razreda.

- Tožnik je po 6. 9. 2016 (po spremembi sistemizacije) pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu "višji kriminalistični inšpektor specialist SKP" v uradniškem nazivu "višji kriminalistični inšpektor specialist SKP". Izhodiščni plačni razred navedenega delovnega mesta je 38., izhodiščni plačni razred uradniškega naziva pa 41. Tožena stranka je tožnika z izpodbijanim sklepom uvrstila v 43. plačni razred.

6. Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo pravilnost tožnikove uvrstitve v plačni razred po spremembi sistemizacije pri toženi stranki. Pri tem se je utemeljeno oprlo na določbo prvega odstavka 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.), ki med drugim določa, da javni uslužbenec, ki je premeščen na drugo delovno mesto oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je treba povzeto določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS, ki sicer izrecno ne določa, kako je z ohranitvijo plačnih razredov ob imenovanju v drug naziv, razlagati v povezavi z ostalimi določbami ZSPJS in določbami Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 63/07 in nasl.). Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem utemeljeno izpostavilo, da 23. člen ZJU ločuje uradniška od strokovno-tehničnih delovnih mest ter da skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJU uradnik svoje naloge izvršuje v uradniškem nazivu. Da je treba tudi pri vprašanju napredovanj uradniška delovna mesta ločiti od strokovno-tehničnih delovnih mest, izhaja iz 16. člena ZSPJS, ki določa, za koliko plačnih razredov je mogoče napredovati na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v nazivih, in za koliko na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci nalog ne opravljajo v nazivih. Na podlagi vsega navedenega je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen zaključek, da je imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto bistvenega pomena in da je zato treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja, da 19. člen ZSPJS ne ureja prenosa plačnih razredov iz naslova napredovanj v nazivu, temveč vzpostavlja zgolj temeljno pravilo, da se javni uslužbenec ob imenovanju v naziv razvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.

7. Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na prejšnjem delovnem mestu (pred 6. 9. 2016) v nazivu napredoval za dva plačna razreda, kar pritožba ne izpodbija, in da je izhodiščni plačni razred novega uradniškega naziva (po 6. 9. 2016) 41. plačni razred, pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnika z izpodbijanim sklepom z dne 6. 9. 2016 pravilno uvrstila v 43. plačni razred (tj. izhodiščni plačni razred novega naziva povišan za dve napredovanji). Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek, razviden iz 1. točke te obrazložitve, utemeljeno zavrnilo.

8. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).