Jedro

Ugotovljeno bolezensko stanje lahko privede tudi do ponovnih nenadzorovanih groženj in tudi do nesposobnosti obvladovanja ravnanja, kar pomeni ogroženost drugih ljudi.

Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženčevo ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženčeve nevarnosti, zlasti samemu sebi, ni mogoče odvrniti. Zaradi njegovega pomanjkljivega uvida v naravo bolezni bi bil njegovo zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imel, ogroženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi določb Zakona o duševnem zdravju (Ur. list RS, št. 77/08, v nadaljevanju ZDZdr) odločilo, da se udeleženec zadrži na zdravljenju na varovanem oddelku Psihiatrične klinike ..., najdalj do 11.1.2016. Ugotovilo je, da je bil udeleženčev sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča utemeljen.

2. Pritožuje se udeleženec po odvetniku. Predlaga razveljavitev sklepa in ustavitev postopka, podredno pa njegovo spremembo tako, da se čas zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom skrajša. Navaja, da izjava o grožnji s smrtjo ni bila izrečena z resničnim namenom. Razumeti je treba udeleženčevo jezo, ker so mu dolžni veliko denarja, ki ga kot samostojni podjetnik nujno potrebuje za stabilno poslovanje. Izjava je bila hipna in nepremišljena. Táko izražanje jeze ne predstavlja zakonsko dopustnega posega v svobodo gibanja, zato je izrečeni ukrep nesorazmeren. Ponavlja, kar je izpovedal, da se počuti zdravega in je sposoben skrbeti zase. Zdravila jemlje, vendar se zapletenih farmacevtskih imen teh zdravil ob zaslišanju ni spomnil. Na zaprtem oddelku se počuti omejenega; izpustitev iz tega oddelka bi ga pomirila. Opozarja na izvedenčev izvid, da je bil ob pogovoru bistre zavesti in dobro komunikativen, kar kaže na določeno stopnjo zaznavanja objektivne realnosti, pri čemer vseh poslovnih načrtov, ki jih je razkril, ni mogoče vnaprej oceniti kot neutemeljenih. Nastaja mu škoda, ker ne more urejati poslovnih zadev v dejavnosti slikopleskarstva, elektroinstalacij in zaključnih gradbenih del, s čemer se ukvarja. Opozarja na dokazilo o nujnosti odprave kakovostnih pomanjkljivosti na vojaškem objektu v X, kjer je delal kot podizvajalec in vrednost del znaša 8.000,00 EUR. Opozarja na odprto terjatev na osnovi naročilnice 2015/2. Udeleženec je popolnoma realno opisal situacijo, v kateri se je znašel; podaja rešitve skladno z ustaljeno poslovno prakso. To kaže, da razume situacijo, da ima svoje ravnanje v oblasti, da se dobro počuti in je zdrav. Ne ogroža svojega zdravja in življenja, niti drugih. Tudi škode ne povzroča. Grožnja, ki je bila povod za postopek, je bila izrečena po telefonu, kar njeno resnost zmanjšuje. Finančna ogroženost udeleženca ni ustrezno ovrednotena. Njegov transakcijski račun ni blokiran, bo pa zablokiran, če udeleženec z oddelka ne bo spuščen. Poslovno je namreč angažiran na gradbenih projektih, opravlja pa tudi vzdrževalna dela kot hišnik. Sposoben se je preživljati in skrbeti zase. Samostojni podjetnik je od 12.9.2007 dalje. Če bi ves ta čas imel moteno presojo realnosti, dejavnosti ne bi več opravljal. Njegovo stanje nagle jeze je moč odvrniti z drugimi blažjimi oblikami kot je npr. odprti oddelek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. čl. Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. čl. Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. čl. Ustave RS). Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je zato dopustno le v izjemnih primerih, ko so izkazani z 39. čl. ZDZdr predpisani pogoji. Na podlagi citirane zakonske določbe, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno: – če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; – če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; – če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne, ko prejme obvestilo o sprejemu osebe oz. izve za sprejem (61. čl. ZDZdr).

5. Na podlagi izvedenskega mnenja in udeleženčeve izpovedbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da udeleženec zaradi duševnega stanja ogroža svoje zdravje in premoženje, v skrajnem primeru tudi varnost drugih ljudi. Njegovo zdravje je ogroženo zaradi njegove nekritičnosti do bolezni. Imen zdravil, ki naj bi jih jemal, ne pozna, zato je utemeljen dvom, ali jih je jemal. Zaradi iste bolezni – bipolarne afektivne motnje – je udeleženec hospitaliziran že četrtič. Zdravila, ki jih na zdravljenju prejema, še niso povzročila oviranosti, ki bi morala nastopiti, če bi bila psihotična slika že nižja ali blažja. V času pregleda je kljub visokim odmerkom pomirjeval izkazoval hiperspontanost in pretirano aktivnost, pa tudi vzkipljivost in pomanjkljivo distanco do preteklih dogodkov. Udeleženčeva izpoved o širokopoteznih poslovnih načrtih, očitno brez realnih temeljev, je posledica maničnega stanja diagnosticirane bolezni bipolarne afektivne motnje. Ugotovljeno bolezensko stanje lahko privede tudi od ponovnih nenadzorovanih groženj in tudi do nesposobnosti obvladovanja ravnanja, kar pomeni ogroženost drugih ljudi. Na varovani oddelek je bil premeščen zaradi nadaljnjih, po telefonu izrečenih groženj, pred sprejemom na zdravljenje pa je dežurnemu zdravniku omenjal, da bi svojega dolžnika kar ubil. Tudi ta ogroženost je razlog za oceno o nujnosti zdravljenja pod nadzorom. Pritožbeno sodišče soglaša, da so razlogi za zdravljenje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom podani.

6. Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženčevo ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženčeve nevarnosti, zlasti samemu sebi, ni mogoče odvrniti. Zaradi njegovega pomanjkljivega uvida v naravo bolezni bi bil njegovo zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imel, ogroženo.

7. V pritožbi podani oceni udeleženčeve sposobnosti, da zdravljenje nadaljuje na odprtem oddelku ali ambulantno, zaradi diagnosticirane bolezni ni mogoče slediti. Udeleženčevo mišljenje in ravnanje je vplivano od bolezni, zato svojega zdravstvenega stanja in položaja ne ocenjuje realno. Nobenega dvoma ni, da napoved velikih investicij brez zagotovljenih finančnih sredstev, ni realna prognoza udeleženčevega poslovnega nastopanja v bodočnosti. Nobenega dvoma ni v pravilnost izvedenčeve ugotovitve o bolezni, ki je v akutni fazi, kar terja, da udeleženec začasno opusti izpolnjevanje delovnih obveznosti in poskrbi za svoje zdravje. Šele z iztekom obdobja, ki ga je izvedenec ocenil za nujno potreben čas zdravljenja pod posebnim nadzorom, bodo rezultati zdravljenja omogočili zdravljenje brez posebnega nadzora. Če bi se to zgodilo pred 11.1.2016, bo udeleženec iz varovanega oddelka odpuščen pred iztekom tega roka; trajanje ukrepa ni fiksno določeno, ampak le omejeno s skrajnim rokom (prvi odstavek 71. čl. ZDZdr).

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi druge točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 30. čl. ZDZdr in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.