Jedro

Okoliščina, da sta razpravljajoči sodnik in predlagateljica kdaj prišla v stik, po oceni Vrhovnega sodišča ni okoliščinai ob razumnih merilih ne ustvarja videz pristranskosti celotnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je pri krajevno in stvarno pristojnem Okrajnem sodišču v Sežani predlagala ureditev meje med njenimi nepremičninami in nepremičninami nasprotnih udeležencev. Prva nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog opozorila na okoliščino, da je predlagateljica uslužbenka pristojnega sodišča in predlagala prenos pristojnosti. Vrhovno sodišče je s sklepom I R 70/2017 z dne 1. 6. 2017 za odločanje določilo Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici.

2. To je nadaljevalo s postopkom in postavilo izvedenca geodeta. Prva nasprotna udeleženka ponovno predlaga prenos pristojnosti izven sodišča, na katerega je bila pristojnost prenesena. V njem pojasnjuje organizacijo Okrajnega sodišča v Sežani, Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici in Okrajnega sodišča v Postojni. Predvsem izpostavlja, da sodnik A. A., ki mu je bila zadeva dodeljena, rešuje Kpd zadeve in nadomešča sodnico B. B. na Okrajnem sodišču v Sežani, zato po njeni oceni prihaja v stik s predlagateljico, ki je tam zaposlena kot zapisnikarica.

3. Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici pojasnjuje, da s prvo nasprotno udeleženko sodnik ne prihaja v stik.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge šteje tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki naj izključi vsak razumen dvom strank in javnosti v nepristranskost sodišča. 6. Razlogi za prenos pristojnosti, ki jih podaja prva nasprotna udeleženka, po oceni Vrhovnega sodišča niso drugi tehtni razlogi v smislu 67. člena ZPP. Prva nasprotna udeleženka namreč opozarja predvsem na okoliščino, da predlagateljica kot zapisnikarica lahko prihaja v stik z razpravljajočim sodnikom, ko ta prihaja na sežansko sodišče. To pa ni primer, ko bi se predlagateljica s sodnikom vsakodnevno neogibno srečevala in sodelovala, kot v primeru, ko je stranka postopka zaposlena pri tistem sodišču, ki odloča. Zgolj okoliščina, da sta razpravljajoči sodnik in predlagateljica morebiti kdaj prišla v stik, po oceni Vrhovnega sodišča ni okoliščina, ki bi ob razumnih merilih ustvarila videz pristranskosti celotnega sodišča, na katerega je bila zadeva prenesena.

7. Vrhovno sodišče je zato ponoven predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.