Jedro

Intervencijski interes je podan, če bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med stranko, ki se ji stranski intervenient želi pridružiti, in stranskim intervenientom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. T. za stransko intervencijo na strani tožeče stranke.(1) Navedlo je, da iz notarskega zapisa izhaja, da je bil tožnik dejanski in zemljiškoknjižni lastnik predmeta izročilne pogodbe, predlagateljica pa ožja družinska članica, ki bi to premoženje podedovala, in upravičenka, v korist katere je bila s pogodbo dogovorjena dosmrtna brezplačna služnost stanovanja in preživljanja. Ker podatki v notarskem zapisu veljajo za resnične in je bil torej tožnik lastnik nepremičnin, ki so predmet izročilne pogodbe, trditve, da gre za skupno premoženje predlagateljice in tožnika, ne izkazujejo pravnega interesa za stransko intervencijo.

2. Predlagateljica je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse zakonsko dovoljene razloge. Trdi, da je premoženje, ki je predmet izročilne pogodbe, skupno premoženje nje in tožnika in da ima zato pravni interes sodelovati v pravdi kot stranska intervenientka. V dokaz te trditve je predlagala izvedbo dokazov, ki jih sodišče kljub določbi četrtega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v skladu s katero je dovoljeno dokazovati, da dejstva v javni listini niso resnično ugotovljena, ni izvedlo. S tem ji je bila odvzeta možnost dokazovanja, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi neizvedbe predlaganih dokazov je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Poleg tega se sodišče ni opredelilo do drugega razloga, s katerim je utemeljevala pravni interes za stransko intervencijo, tj. da jo kot upravičenko po izročilni pogodbi njena usoda neposredno zadeva. Tudi iz tega razloga je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, pa je podana tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (prvi odstavek 199. člena ZPP). Pravni interes v smislu te določbe je podan, če bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med tožnikom in predlagateljico.(2)

6. Trditev, da je bilo premoženje, ki je bilo predmet izročilne pogodbe, sklenjene med tožnikom in tožencem, skupna lastnina pritožnice in tožnika, sama za sebe ne more utemeljevati njenega intervencijskega interesa. S takimi trditvami bi mogla utemeljevati svojo aktivno legitimacijo za nastopanje v pravdi v vlogi tožnice, ne pa, da bi zavrnitev zahtevka za razvezo izročilne pogodbe vplivala na pravno razmerje med njo in tožnikom iz naslova skupnega premoženja. Ker uveljavljani razlog ne more predstavljati podlage za dopustitev intervencije, zaradi neizvedbe dokazov, predlaganih v potrditev navedb, da je bilo izročeno premoženje skupno premoženje tožnika in predlagateljice, ni podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. O utemeljenosti drugega razloga, ki naj bi upravičeval stransko intervencijo, se izpodbijani sklep res izrecno ne opredeli. Ne glede na to ne gre za tako pomanjkljivost, zaradi katere izpodbijanega sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), niti ni bilo zaradi tega nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

8. Predlagateljičina trditev, da njen intervencijski interes utemeljuje tudi okoliščina, da je upravičenka po sporni pogodbi, je navedena v povzetku njenih navedb v prvem odstavku izpodbijanega sklepa. Sodišče je torej ni povsem spregledalo. Ker s temi navedbami očitno ne more utemeljiti intervencijskega interesa, odsotnost izrecnih razlogov za tako stališče ne predstavlja pomanjkljivosti, ki bi onemogočala preizkus izpodbijanega sklepa. Predlagateljica namreč ne zatrjuje niti tega, da bi med njo in tožnikom obstajalo neko pravno razmerje, na katerega bi vplivala odločitev o zavrnitvi zahtevka za razvezo izročilne pogodbe. Trditve o neizpolnjevanju pogodbe bi mogla kvečjemu utemeljevati obstoj pravnega razmerja do toženca – in s tem predlagateljičino aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, ne zadostujejo pa za sklepanje o obstoju pravnega razmerja do tožnika.

9. Odločitev o zavrnitvi predloga za stransko intervencijo je po navedenem pravilna.

10. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Navedba v izreku, da gre za predlagano intervencijo na strani tožene stranke, predstavlja očitno pomoto.

Prim. npr. sklepe VSL I Cpg 148/2004 z dne 26. 5. 2005, I Cp 1523/2009 z dne 2. 7. 2009 in I Cp 4755/2010 z dne 13. 5. 2011.