Jedro

Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja takšna stopnja otrokove ogroženosti, ki bi narekovala tako izjemen ukrep, kot je to prepoved vsakršnih osebnih stikov otroka z njim.

Nasprotni udeleženec ni bil ves čas pod vplivom alkohola in zato ves čas do otroka ogrožujoč, zato se kot možna rešitev, ki bi otroku omogočila osebni stik z očetom, na katerega je navezan in ne da bi bil pri tem ogrožen, ponuja odreditev stikov pod nadzorom oziroma ob navzočnosti strokovne osebe CSD.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v odločitvi, da se samostojni osebni stiki otroka z očetom začasno ne izvajajo (tč. I izreka izpodbijanega sklepa) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu oziroma zoper odločitev, da se način izvajanja stikov med mld. A. A. in nasprotnim udeležencem, določen s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I N 787/2021 z dne 6. 9. 2021, spremeni tako, da stiki potekajo vsak torek v obliki video klica po telefonu ali preko drugih kanalov za komunikacijo na daljavo tako, da nasprotni udeleženec pokliče mld. A. A., med 16.00 in 18.00 uro na telefon ali drugo napravo predlagateljice (tč. I izreka izpodbijanega sklepa), zoper odločitev o izreku denarne kazni (tč. II izreka izpodbijanega sklepa) ter zoper odločitev v točki III., IV. in V. izreka izpodbijanega sklepa se pritožba zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se način izvajanja stikov med mladoletnim sinom udeležencev A. A. in nasprotnim udeležencem - A. očetom, ki so bili določeni s sodno poravnavo sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I N 787/2021 dne 6. 9. 2021 spremeni tako, da se samostojni osebni stiki otroka z očetom začasno ne izvajajo, temveč potekajo vsak torek v obliki video klica po telefonu ali preko drugih kanalov za komunikacijo na daljavo tako, da nasprotni udeleženec med 16.00 in 18.00 uro sina pokliče na telefon ali drugo napravo predlagateljice - mame mld. A. (tč. I izreka izpodbijanega sklepa)). Sodišče prve stopnje je hkrati odločilo, da se za primer kršitve začasno urejenih stikov kršitelju izreče denarna kazen v višini 300,00 EUR (tč. II. izreka izpodbijanega sklepa), odredilo, da se nasprotnega udeleženca napoti, da se v roku tridesetih dni vključi v program zdravljenja odvisnosti od alkohola pri katerikoli temu namenjeni ustanovi in v program Skrben oče v okviru društva za nenasilno komunikacijo ali drug podoben ustrezen program treninga starševskih veščin, ki mu ga bo ponudilo društvo (tč. III izreka izpodbijanega sklepa), da velja začasna odredba do pravnomočnega zaključka tega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča (tč. IV. izreka) in da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (tč. V. izreka izpodbijanega sklepa).

2. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izpostavlja enkratnost dogodka z dne 6. 10. 2022, ko naj bi bil na stiku z otrokom pod vplivom alkohola. Zgolj na podlagi enkratnega dogodka ni mogoče sprejeti zaključka o njegovi nekritičnosti do alkohola in ogrožanju otroka. Očitek o njegovih težavah z alkoholom in da se je v preteklosti že zdravil odvisnosti od alkohola bi moral temeljiti na ustrezni medicinski dokumentaciji. Očitek o njegovem nekritičnem odnosu do avtizma je v postopku grajal s trditvami, da izkazuje skrb za otroka, ga uči voziti kolo, rolati, plavati. Določitev neosebnih stikov bo sčasoma vodilo v poslabšanje odnosa med njim in otrokom ter v njegovo odtujitev, kar nedvomno ni v otrokovo korist. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroča škodo, ki lahko hitro postane zelo težko popravljiva. Meni, da iz poročila CSD ne izhaja zaključek, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda. Moč pa je ugotoviti otrokovo navezanost nanj in obžalovanje, da se bosta sedaj videla manj. Sodišče je tudi opustilo pridobitev poročila šole o njegovem stanju, ko je otroka prevzemal v šoli oziroma vrtcu ter, ko ga je tja pripeljal. Ugotovljene okoliščine ne potrjujejo izrek izjemnega ukrepa s takojšnjo prepovedjo stikov, ki lahko potekajo le preko videoklicev. Poudarja, da iz sodne prakse izhaja, da je popolna prepoved stikov z začasno odredbo pred dokončno odločitvijo o stikih mogoča le, če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično in fizično obremenitev, da je zaradi varstva otrokovih koristi treba osebne stike v celoti prepovedati.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Družinski zakonik (DZ)1 v prvem odstavku 141. člena določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev, da imata oba od staršev pravico do stikov z otrokom in da se s stiki zagotavljajo koristi otroka. Odločilno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je načelo največje otrokove koristi. Ravnanje staršev v nasprotju z navedenim načelom, ki otroka ogroža v takšni meri, da je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala posledica njihove storitve ali opustitve, pogojuje izrek enega od ukrepov za varstvo koristi otroka (157. člen DZ). DZ med ukrepi za varstvo koristi otroka (159. člen) določa izdajo začasne odredbe, s katero se staršem oziroma enemu izmed njih odredi omejitev stikov z otrokom (162. člen DZ). Pri določitvi oziroma izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka DZ izhaja iz načela najmilejšega ukrepa, kar mdr. pomeni, da naj se izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka.

5. Glede na povzeto materialnopravno podlago je neutemeljen pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da v obravnavani zadevi ne obstoji pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka oziroma izdajo začasne odredbe. Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa izhaja pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o verjetni ogroženosti otroka zaradi očetovega prekomernega uživanja alkohola tudi na stikih z njim. Tak zaključek sodišča temelji na sporočilu Policijske postaje z dne 24. 12. 2022, o posredovanju policistov omenjene postaje dne 6. 10. 2022 v večernih urah, po pozivu občana, ki je opazil nasprotnega udeleženca pod vplivom alkohola, ki se je po cesti opotekal in padel na tla, poleg sebe pa je imel otroka, ki ga je prej prevzel na stik. Policista sta v postopku ugotovila, da je bil nasprotni udeleženec vidno pod vplivom alkohola in poskrbela, da je otroka prevzela predlagateljica. Da ni šlo za enkratni dogodek izhaja iz navedb predlagateljice o zlorabi alkohola nasprotnega udeleženca, pa tudi iz opažanj mld. A., ki jih je podal v svojem pogovoru na Centru za socialno delo Ljubljana (v nadaljevanju CSD). Omenjeni dogodek ob hkratnem obstoju nevarnosti njegove ponovitve verjetno izkazuje ogroženost mld. otroka, ko je ta na stikih z nasprotnim udeležencem. Takšen zaključek zato izkazuje pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da je treba obširno določene stike s sodno poravnavo z dne 6. 9. 2021 med otrokom in nasprotnim udeležencem omejiti.

6. Utemeljen pa je pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja takšna stopnja otrokove ogroženosti, ki bi narekovala tako izjemen ukrep, kot je to prepoved vsakršnih osebnih stikov otroka z njim. V izreku izpodbijanega sklepa je sicer navedeno, da se način izvajanja stikov, določen s sodno poravnavo spremeni tako, da se ne izvajajo samostojni stiki otroka z očetom, vendar pa iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo možnost vsakršnih stikov, tudi stikov pod nadzorom.

7. Pritrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da je takšna prepoved pretirana in v nasprotju z načelom izbire najmilejšega ukrepa za varstvo koristi otroka in da bi predstavljala ustrezen ukrep le v primeru, če stiki pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj. Takšnega zaključka pa ugotovljeno dejansko stanje ne potrjuje. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu povzelo zaključek iz mnenja CSD, da imata mld. A. in nasprotni udeleženec dober odnos, da otrok kaže navezanost na očeta in da čuti obžalovanje, da se bosta sedaj videla manj, ker ga je oče očitno seznanil s sporočilom matere, da bo zahtevala omejitev stikov. Ob takšnem mnenju CSD, ki temelji na razgovoru z otrokom, ni mogoče zaključiti, da vsakršni osebni stiki otroka z očetom zanj predstavljajo takšno obremenitev, da jih je treba v celoti prepovedati.

8. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne izhaja, da naj bi bil nasprotni udeleženec ves čas pod vplivom alkohola in zato ves čas do otroka ogrožujoč, zato se kot možna rešitev, ki bi otroku omogočila osebni stik z očetom, na katerega je navezan in ne da bi bil pri tem ogrožen, ponuja odreditev stikov pod nadzorom oziroma ob navzočnosti strokovne osebe CSD (163. člen DZ). Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje predvidelo tudi možnost izreka takšnega ukrepa in pozvalo CSD, da se opredeli do izvajanja stikov pod nadzorom. CSD je kljub temu, da je v svojem mnenju z dne 7. 12. 2022 navedel, da so stiki mld. A. z očetom v njegovo korist, če se izvajajo v varnih razmerah, v dopolnitvi mnenja menil, da trenutno stiki pod nadzorom mladoletnemu otroku niso v korist, dokler nasprotni udeleženec ne izkaže kritičnosti do prekomernega uživanja alkohola ter motivacije za osebnostno urejanje. Takšno mnenje ni prepričljivo. Na stiku pod nadzorom in ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo bi bile zagotovljene varne razmere za otrokov stik z očetom. V primeru, da bi nasprotni udeleženec na stik pod nadzorom prišel pod vplivom alkohola, stik ne bi bil izveden, od takšnega ravnanja pa bi ga lahko odvračala tudi določitev kazni. CSD je v dopolnitvi mnenja še navedel, da iz vidika otrokovih primanjkljajev (motnja avtističnega spektra), ni sprejemljivo, da bi otroka izpostavljali dodatnim stresorjem. Na kaj se takšna ugotovitev CSD nanaša, iz dopolnitve mnenja ni razvidno. Sodišče prve stopnje je to navedbo CSD razumelo, da bi stik pod nadzorom otroku z navedeno motnjo predstavljal dodaten stres in da bi bil zaradi izvajanja v novem tujem okolju zanj dodatno obremenjujoč. Za takšen zaključek sodišča pa ne v trditvah udeležencev, ne v mnenju CSD ni podlage. Vsekakor nesporna okoliščina, da ima mld. A. z očetom dober odnos in da kaže navezanost nanj in po drugi strani notorna okoliščina, ki jo v pritožbi izpostavlja nasprotni udeleženec, da popolna prekinitev osebnih stikov vodi v oslabitev odnosa med očetom in otrokom ter v njuno odtujitev, terja poskus določitve (tudi) stikov pod nadzorom. Šele če se tudi takšni stiki ne bi izkazali za ustrezne, ker bi npr. nasprotni udeleženec na te stike prihajal pod vplivom alkohola ali pa otroku dajal neprimerna sporočila v zvezi z njegovo avtistično motnjo, bi bilo treba ukiniti vsakršne osebne stike.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in razveljavilo odločitev o neizvajanju osebnih stikov in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). V ponovljenem postopku po začasni odredbi bo sodišče prve stopnje po predhodnem dogovoru s CSD in uskladitvi ponujenih terminov stikov pod nadzorom z obema udeležencema, določilo stike pod nadzorom CSD in njihovo trajanje ter način spremljanja poteka stikov s strani strokovne osebe CSD.

10. V preostalem delu je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Tako je s to odločbo postala pravnomočna odločitev prvostopenjskega sodišča v delu, da sedaj in do (ali poleg) morebitne odločitve o stikih pod nadzorom stiki namesto tako, kot so bili določeni s sodno poravnavo, potekajo izključno v obliki video klica po telefonu ali preko drugih kanalov za komunikacijo na daljavo vsak torek med 16.00 in 18.00 uro. Pravnomočna pa je tudi odločitev o zagroženi denarni kazni za primer kršitve tako določenih stikov in odredba o napotitvi nasprotnega udeleženca v omenjena programa.

1 Ur. list RS, št. 15/17.