Jedro

Pritožbeno sodišče je že v zadevi Psp 339/2016 z dne 10. 11. 2016 v podobnem primeru kot je ta, štelo, da zahteva zakon za izgubo pravice do nadomestila več kakor to, da zavarovanec poklicne rehabilitacije ne konča v roku, ki je določen v pogodbi. Določa, da pride do takšne posledice v primeru, če zavarovanec iz neupravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.

Poklicna rehabilitacija kot celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, je ena izmed pravic iz invalidskega zavarovanja (70. člen ZPIZ-2. Natančnejši pogoji glede oblike in načina poklicne rehabilitacije, rokov za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije se določijo v pogodbi, ki jo sklenjeno zavod, delodajalec ter zavarovanec. V njej se določijo medsebojne pravice in obveznosti, pri tem zavarovancu, ki se usposablja oziroma izobražuje za drugo delo, pripada tudi nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in sicer od nastopa pa do končanja poklicne rehabilitacije. Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena ZPIZ-2 ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti, ali če v določenem roku iz neupravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 5.050,00 EUR in zakonske zamudne obresti za vsak posamezni znesek stroškov poklicne rehabilitacije od njegove zapadlosti do plačila (I. točka izreka), sklenilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka) in da je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 590,43 EUR (III. točka izreka). Menilo je, da narava pogodbe o poklicni rehabilitaciji ni takšna kot to tolmači tožeča stranka. Ta je izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter je dolžna pri odločanju o pravicah in obveznosti strank postopati v skladu z določili ZUP, kar je bilo v danem primeru kršeno. Ker je toženec obveznosti do 30. 6. 2014 v pretežnem delu izpolnil, v celoti pa 1. 9. 2014, tudi po 110. členu OZ niso izpolnjeni pogoji, da bi tožeča stranka smela od pogodbe veljavno odstopiti, saj je namen pogodbenih strank v izpolnitvi obveznosti z dokončanjem poklicne rehabilitacije in v nadaljevanju z uresničitvijo pravic toženca, ki jih ima kot delovni invalid II. kategorije invalidnosti.

2. Pritožuje se tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je rok za izvedbo in zaključek poklicne rehabilitacije bistvena sestavina pogodbe o poklicni rehabilitaciji. V 1. točki II. člena pogodbe je jasno naveden rok izpolnitve obveznosti. Rok je bistvena sestavina pogodbe ter da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v tem roku. Na odločitev tožeče stranke nimajo vpliva predhodno že sklenjeni aneksi, s katerimi se je podaljšal rok za zaključek poklicne rehabilitacije. Presoja o tem, ali je podan utemeljen razlog za dodatni rok je na tožeči stranki, vendar, kadar tožeča stranka v konkretnem primeru uporabi določilo drugega odstavka V. člena pogodbe, ne pomeni, da zaključek poklicne rehabilitacije do dodatno postavljenega roka ni več bistvena sestavina pogodbe. Ni mogoče slediti navedbam sodišča prve stopnje, ki je sledilo navajanju tožeče stranke, da je rok razumela tako, da je bil pričakovan zaključek šolanja in pridobitev ustreznega naziva oziroma opravljanje mature tudi v jesenskem roku in da se tako pogodbeno določen rok zaključka poklicne rehabilitacije lahko brez ustreznega aneksa podaljša do izteka šolskega leta 2013/2014. Toženec bi moral skladno z določbami pogodbe, pisno prošnjo za podaljšanje roka vložiti pravočasno, še pred 30. 6. 2014, ker tega ni storil, ni izpolnil obveznosti v roku in se pogodba, glede na 1. točko II. člena pogodbe, šteje za razdrto.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred sodiščem prve stopnje, izhaja, da je bila tožencu z odločbo tožeče stranke z dne 19. 1. 2009, kot invalidu II. kategorije invalidnosti, zaradi posledic poškodbe pri delu, priznana pravica do poklicne rehabilitacije zaradi usposobitve za drug poklic ali delo strojni tehnik, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom in z omejitvami. Z odločbo je bilo odločeno, da se je toženec dolžan usposabljati za ustrezno delo, delodajalec pa dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo. Način izvajanja poklicne rehabilitacije je bil določen s Pogodbo o poklicni rehabilitaciji, ki sta jo sklenili tožeča stranka in toženec ter delodajalec toženca 23. 4. 2009. S pogodbo je bilo dogovorjeno, da se bo toženec usposabljal za poklic strojni tehnik v A., OE Srednja šola B. od 26. 3. 2009 do uspešnega zaključka poklicne rehabilitacije, najkasneje do 30. 9. 2013. V pogodbi je bila izpolnitev obveznosti v navedenem roku opredeljena kot bistvena sestavina te pogodbe in da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v tem roku (določba 1. točke II. člena pogodbe). V V. členu pogodbe je bilo opredeljeno, da se trajanje poklicne rehabilitacije lahko ustrezno podaljša z aneksom k tej pogodbi, če postane zavarovanec med trajanjem poklicne rehabilitacije začasno nezmožen za delo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in traja taka nezmožnost neprekinjeno daljši čas, kot tudi, da tožeča stranka lahko iz utemeljenih razlogov določi zavarovancu (tožencu) dodatni rok za izpolnitev obveznosti, pri čemer se tudi tako določen dodatni rok šteje kot bistvena sestavina pogodbe. Tako sta bila k pogodbi sklenjena dva aneksa in sicer aneks št. 1 z dne 28. 9. 2013 o podaljšanju roka za zaključek poklicne rehabilitacije do 28. 2. 2014 ter aneks št. 2 z dne 31. 3. 2014 o podaljšanju roka za zaključek poklicne rehabilitacije do 30. 6. 2014. 6. Toženec je v šolskem letu 2013/2014 obiskoval 4. letnik izobraževalnega programa za pridobitev naziva strojni tehnik, ki ga je uspešno končal, kar izhaja iz letnega spričevala z dne 27. 5. 2014. Toženec je po uspešnem zaključku 4. letnika poklicno maturo opravljal v spomladanskem roku šolskega leta 2013/2014, v času od 31. 5. 2014 do 23. 6. 2014. Dne 7. 7. 2014 je izvedel za rezultate mature in sicer, da je bil uspešen pri treh predmetih, negativno oceno pa je dobil pri izpitu iz strojništva. Popravni izpit je lahko opravljal šele v jesenskem roku šolskega leta 2013/2014. Toženec se je na popravni izpit iz mature prijavil 27. 8. 2014 in 1. 9. 2014 uspešno opravil izpit. 7. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče tudi v celoti sprejema pravne zaključke sodišča prve stopnje, kakor so podane v točkah 7 - 19 obrazložitve izpodbijane sodbe in jih zato tudi ne ponavlja. Dodaja še:

8. Pritožbeno sodišče je že v zadevi Psp 339/2016 z dne 10. 11. 2016 v podobnem primeru kot je ta, štelo, da zahteva zakon za izgubo pravice do nadomestila več kakor to, da zavarovanec poklicne rehabilitacije ne konča v roku, ki je določen v pogodbi. Določa, da pride do takšne posledice v primeru, če zavarovanec iz neupravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.

9. Poklicna rehabilitacija kot celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, je ena izmed pravic iz invalidskega zavarovanja (70. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami). Natančnejši pogoji glede oblike in načina poklicne rehabilitacije, rokov za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije se določijo v pogodbi, ki jo sklenjeno zavod, delodajalec ter zavarovanec. V njej se določijo medsebojne pravice in obveznosti, pri tem zavarovancu, ki se usposablja oziroma izobražuje za drugo delo, pripada tudi nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in sicer od nastopa pa do končanja poklicne rehabilitacije. Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena ZPIZ-2 ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti, ali če v določenem roku iz neupravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.

10. Izpolnitev obveznosti v dogovorjenem roku, je sklenjena v pogodbi o poklicni rehabilitaciji v 1. točki II. člena, kjer je določeno, da je rok bistvena sestavina pogodbe in se pogodba šteje za razdrto, če ne bo izpolnjena v tem roku. Navedeno določilo ustreza 104. členu Obligacijskega zakonika, ki z navedeno določbo uveljavlja najhujšo sankcijo, ki nastopi zaradi neizpolnitve obveznosti iz dvostranske pogodbe. Pri tem se izhaja iz domneve, da kasnejša izpolnitev za pogodbeno zvesti stranki nima več nobenega pomena, če je čas izpolnitve dogovorjen kot bistven element obveznosti. Vendar v danem primeru, izhajajoč iz samega namena poklicne rehabilitacije, ni mogoče sklepati, da bi kasnejša izpolnitev pogodbe ne imela več nobenega pomena za stranki v postopku, posebej za toženca. Takšno tolmačenje pogodbenega določila je v nasprotju z namenom poklicne rehabilitacije in tudi v nasprotju s samimi temeljnimi določbami ZPIZ-2. Iz njih namreč izhaja, da se lahko trajanje poklicne rehabilitacije ustrezno podaljša z aneksom, če postane zavarovanec med trajanjem poklicne rehabilitacije začasno nezmožen za delo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in traja taka nezmožnost neprekinjeno daljši čas. Prav tako lahko zavod iz utemeljenih razlogov določi zavarovancu dodatni rok za izpolnitev obveznosti, ki se dogovori z aneksom. Navedeno je tudi skladno s 4. točko 80. člena ZPIZ-2, ki določa v katerih primerih zavarovanec izgubi pravico do nadomestila.

11. V danem primeru je sicer pravilna ugotovitev tožeče stranke, da tožena stranka ni končala poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi, vendar zakon, kot je bilo rečeno, zahteva za izgubo pravice do nadomestila več. Določa, da pride do takšne posledice v primeru, če zavarovanec iz neupravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določeno v pogodbi poklicne rehabilitacije. Z drugim aneksom je bilo določeno, da bo toženec končal poklicno rehabilitacijo do 30. 6. 2014. Toženec je do tega roka uspešno opravil vse izpite 4. letnika ter opravljal poklicno maturo v spomladanskem roku v času od 31. 5. 2014 do 23. 6. 2014 in 7. 7. 2014 izvedel za rezultate mature. Pri tem pri enem izpitu ni bil uspešen. Popravni izpit je lahko opravljal šele v jesenskem roku in ga je tudi uspešno opravil dne 1. 9. 2014. S tem je resda dva meseca (60 dni) zamujal z dokončanjem poklicne rehabilitacije, kar pa ne pomeni, da dva meseca kasneje izpolnjena dogovorjena obveznost nima več nobenega pomena za toženca. S 1. 9. 2014 je uspešno opravil poklicno rehabilitacijo, ki je trajala 5 let. Takšno tolmačenje pogodbenih določil kot se za njih zavzema pritožba je v celoti v nasprotju z namenom poklicne rehabilitacije in s temeljnimi določbami ZPIZ-2. 12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.