Jedro

Bistvo očitka iz izredne odpovedi je, da tožnica ni prihajala na delo in svojega izostanka ni opravičila niti ni imela odobrenega bolniškega staleža. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica od 10. 1. 2025 ni prihajala na delo brez upravičenega razloga, saj se ji je dopust iztekel, delo od doma ni bilo dogovorjeno, prav tako ni bila na bolniškem staležu. Ravnanje tožnice, ki od 10. 1. 2025 ni prihajala na delo, za to pa ni imela utemeljenega razloga, kar je vedela, predstavlja hujšo kr
61itev delovnih obveznosti, storjeno naklepoma oziroma vsaj iz hude malomarnosti po 2. alineji prvega odstavka 110.
61lena ZDR-1. Sodi
61
0de ni vezano na pravno kvalifikacijo kr
61itve s strani delodajalca, ampak na dejanski očitek oziroma opis kr
61itve v odpovedi, zato je odlo
0Ditev sodi
61
0Da prve stopnje, da je bila odpoved zakonita, pravilna, vendar je to
7Enici delovno razmerje zaradi očitane kr
61itve lahko prenehalo
61ele naslednji dan po vro
0Ditvi odpovedi (prvi odstavek 88.
61lena ZDR01), kar je bilo glede na neprerekane trditve to
7Enice 11.
62. 2025.

Izrek

I.Prito
7Cbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe:

v V. to
0Dki in 1., 2. ter 4. alineji V. to
0Dke spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

"V. To
7Enici je delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 10. 2024 ni prenehalo 10. 1. 2025, ampak je trajalo do 11. 2. 2025. To
7Eena stranka je dol
7Na to
7Enici za to obdobje v roku 8 dni priznati vse pravice iz delovnega razmerja, jo prijaviti v obvezna zavarovanja in ji pla
0Dati 1.268,04 EUR mese
0Dno, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki te
0Dejo od vsakega 16. v mesecu od neto zneska za pretekli mesec in ji pla
0Dati znesek 129,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2025 dalje do pla
0Dila. Vi
61ji to
7Bbeni zahtevek, da: - (1) delovno razmerje med strankama traja od 12. 2. 2025 do poziva to
7Eeci strani nazaj na delo, - (2) je to
7Eena stranka dol
7Na v 8 dneh priznati to
7Eeci stranki za obdobje od 12. 2. 2025 do poziva nazaj na delo vse pravice iz delovnega razmerja, jo prijaviti v obvezna zavarovanja in ji pla
0Dati 1.268,04 EUR mese
0Dno, pove
0Dano za 260,00 EUR mese
0Dno, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki te
0Dejo od vsakega 16. v mesecu od neto zneska za pretekli mesec do pla
0Dila ter da je to
7Eena stranka dol
7Na to
7Eeci stranki za obdobje od 10. 1. 2025 do 11. 2. 2025 pla
0Dati 260,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki te
0Dejo od vsakega 16. v mesecu od neto zneska za pretekli mesec do pla
0Dila, - (4) je to
7Eena stranka dol
7Na v 8 dneh pla
0Dati to
7Eeci stranki 1.420,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2025 do pla
0Dila in zakonske zamudne obresti od zneska 129,17 EUR za 1. 7. 2025, se zavrne."

ter se v IV. to
0Dki izreka glede zneska 260,00 EUR za
0Das od 1. 12. 2024 do 9. 1. 2025 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. v mesecu za pretekli mesec in v 3. alineji V. to
0Dke izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodi
61
0Du prve stopnje v novo sojenje.

II.V preostalem se prito
7Cba zoper izpodbijani del sodbe in sklepa ter popravni sklep zavrne in se potrdi nespremenjeni in nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe in sklepa ter popravni sklep.

III.Odlo
0Ditev o prito
7Bbenih stro
61kih se pridr
7Ei za kon
0Dno odlo
0Dbo.

Obrazlo
7Eitev

1.Sodi
61
0De prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembo to
7Be (I. to
0Dka izreka) ter zavrglo to
7Bo v delu, ki se nana
61a na zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi (II. to
0Dka izreka). S sodbo je ugotovilo, da to
7Enici delovno razmerje ni prenehalo 1. 12. 2024, ampak je trajalo do 9. 1. 2025 (III. to
0Dka izreka) in to
7Enki nalo
7Ilo, da ji za ta
0Das prizna pravice iz delovnega razmerja ter pla
0Da 1.268,04 EUR, pove
0Dano za 260,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 16. v mesecu za pretekli mesec (IV. to
0Dka izreka). Vi
61ji to
7Bbeni zahtevek, tj. za priznanje delovnega razmerja in pravic iz dela, pla
0Dilo zneska 1.268,04 EUR pove
0Danega za 260,00 EUR od 10. 1. 2025 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pla
0Dilo zneska 260,00 EUR od 1. 12. 2024 do 9. 1. 2025 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pla
0Dilo 1.550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2025, je zavrnilo (V. to
0Dka izreka v povezavi s popravnim sklepom z dne 9. 1. 2026).

2.Zoper odlo
0Ditev sodi
61
0Da prve stopnje se iz vseh prito
7Bbenih razlogov prito
7Euje to
7Enica. Uveljavlja, da sodi
61
0De ne bi smelo izdati popravnega sklepa, saj popravni sklep ni namenjen dodajanju teksta glede odlo
0Ditve o zahtevku (328.
61len Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tudi sicer v popravnem sklepu sodi
61
0De prve stopnje ni popravilo izpodbijane sodbe in sklepa, saj je naveden datum 30. 5. 2025. Izrek popravnega sklepa je v tretji alineji V. to
0Dke v nasprotju s IV. to
0Dko izreka sklepa in sodbe. Uveljavlja kr
61itev pravice do zakonitosti sojenja, enakosti pred zakonom in nepristranskega sojenja. Meni, da sodi
61
0De ni ustrezno obrazlo
7Eilo odlo
0Ditve. Prepisalo je le trditve strank, ni pa opravilo dokazne ocene. Odlo
0Ditve se ne da preizkusiti. Neutemeljeno ni sprejelo pojasnila, da je bilo dogovorjeno in dovoljeno delo od doma. Pojasnilo, da to ni bilo zapisano v pogodbi o zaposlitvi in da delodajalec ni obvestil in
61pektorja za delo, ni
7Eivljenjsko logi
0Dno. Ni jasno, zakaj naj bi to
7Enici prenehalo delovno razmerje 9. 1. 2025, pri
0Dem je odlo
0Ditev v tem delu tudi sama s seboj v nasprotju, saj je sodi
61
0De prve stopnje izrecno ugotovilo, da to
7Enici delovno razmerje ni moglo prenehati pred 10. 1. 2025. Ta ugotovitev je tudi v nasprotju z navedbo v izredni odpovedi in izpovedjo direktorja. To
7Enka je to
7Enici očitala neupravičeno odsotnost od decembra 2024, kar
7Ee samo po sebi ka
7Ee, da ni razlogov za odpoved. Direktor to
7Enke je na naroku
61iril odpovedni razlog, kar dodatno utemeljuje nezakonitost odpovedi. Sodi
61
0De prve stopnje ni upo
61tevalo, da je to
7Enica januarja s to
7Enko komunicirala v zvezi z delom in je delala, direktor pa je povedal, da jo je 13. 1. 2025 pozval nazaj na delo, kar pomeni, da je
61tel, da je takrat
61e v delovnem razmerju. Razlaga, kdaj za
0Dne te
0D rok za podajo odpovedi, je sporna, saj sodi
61
0De ne pojasni, o katerem izostanku je sploh odlo
0Dalo. Glede na to, da je zavrglo to
7Bo za odlo
0Ditev o nezakonitosti odpovedi, je vpra
61anje, ali je sploh lahko meritorno odlo
0Dalo o vsebini preostalega zahtevka. S tem ko se je sklicevalo na stali
61
0De Vrhovnega sodi
61
0Da v zadevi VIII Ips 163/2018, ni nadomestilo svoje odlo
0Ditve o zakonitosti odpovedi, ki ni primerno in ustrezno obrazlo
7Eena. Ker je neutemeljeno priznalo to
7Enici delovno razmerje le do 9. 1. 2025, je napa
0Dna odlo
0Ditev, da se zavrne zahtevek za pla
0Dilo regresa. Predlaga spremembo sodbe in sklepa, tako da se to
7Bbenemu zahtevku ugodi, podredno pa razveljavitev sodbe in sklepa ter popravnega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Prigla
61a stro
61ke prito
7Be.

3.To
7Enka v odgovoru na prito
7Bo nasprotuje navedbam to
7Enice v prito
7Bi in prigla
61a stro
61ke odgovora na prito
7Bo.

4.Prito
7Ba je delno utemeljena.

5.Sodi
61
0De prve stopnje je presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 2. 2025, v kateri je to
7Enka to
7Enici očitala, da od 1. 12. 2024 ni prihajala na delo in svojega izostanka ni opravičila,
0Deprav bi ga morala ali mogla in ni imela odobrenega bolni
61kega stale
7Ea. Ugotovilo je, da to
7Enica od 1. 12. 2024 ni prihajala na delo, delo od doma ni bilo dogovorjeno, vendar pa je direktor to
7Enke to
7Enici za december 2024 odobril 25 dni dopusta, ki se je iztekel 9. 1. 2025, zato je
61telo, da je bila to
7Enica odsotna z dela od 10. 1. 2025, o razlogih za odsotnost pa ni obvestila delodajalca,
0Deprav bi to morala in mogla.
60telo je, da je to
7Enka s tem dokazala obstoj kr
61itve iz 4. alineje prvega odstavka 110.
61lena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Vi
61ji zahtevek, tj. za priznanje delovnega razmerja in reparacijo za
0Das od 10. 1. 2025 dalje ter za pla
0Dilo regresa za letni dopust za leto 2025, je zavrnilo, zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pa zavrglo. Sodi
61
0De prve stopnje je svojo odlo
0Ditev ustrezno obrazlo
7Eilo. Pri pisanju odlo
0Dbe je sicer pri
61lo do dolo
0Denih napak, vendar to
61e ne pomeni, da je bila zaradi tega kr
61ena pravica do enakosti pred zakonom in nepristranskega sojenja, kot to povsem pav
61alno uveljavlja to
7Enica.

6.Prito
7Ba neutemeljeno uveljavlja, da sodi
61
0De prve stopnje ni odlo
0Dilo o celotnem zahtevku, ker je v V. to
0Dki izreka sodbe in sklepa z dne 23. 12. 2025 pomotoma izpadel zapis "se zavrne". Sodi
61
0De prve stopnje je to napako odpravilo s popravnim sklepom z dne 9. 1. 2026. V izreku popravnega sklepa je sicer pri
61lo do o
0Ditne pisne napake pri datumu sodbe in sklepa, ki se popravlja, vendar iz celotnega sklepa, predvsem iz pravilne opravilne
61tevilke in podatkov o strankah, jasno izhaja, da se poprava nana
61a na sodbo in sklep I Pd 248/2025 z dne 23. 12. 2025. To izhaja tudi iz 1. to
0Dke obrazlo
7Eitve popravnega sklepa. Tak
61na o
0Ditna pisna pomota ne vpliva na pravilnost in zakonitost popravnega sklepa in jo lahko sodi
61
0De prve stopnje kadarkoli popravi (prvi odstavek 328.
61lena v povezavi s 332.
61lenom ZPP).1 Neutemeljen je tudi prito
7Bbeni o
0Ditek, da sodi
61
0De prve stopnje s popravnim sklepom v izreku ni smelo dopisati "se zavrne". Prvi odstavek 328.
61lena ZPP namre
0D omogo
0Da popravo ne samo napak v imenu in
61tevilkah, ampak tudi drugih o
0Ditnih pisnih in ra
0Dunskih pomot, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.
7Ee iz formulacije V. to
0Dke izreka, tj. "Vi
61ji to
7Bbeni zahtevek, da ...", izhaja, da gre za zavrnilni del sodbe, zato je sodi
61
0De prve stopnje lahko odpravilo o
0Ditno pisno pomoto pri izpadu zapisa "se zavrne".

7.To
7Enica neutemeljeno nasprotuje zavr
7Eenju to
7Be glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi. Sodi
61
0De prve stopnje je v tem delu upo
61tevalo stali
61
0De Vrhovnega sodi
61
0Da RS, da je bila sodna praksa, ki je dovoljevala tovrstne zahtevke ob zahtevku za priznanje in vzpostavitev delovnega razmerja, nepravilna.2 V primeru nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delavec zahteva le priznanje delovnega razmerja in reparacijo, ne more pa zahtevati ugotovitve nezakonitosti odpovedi, saj za postavitev tak
61nega zahtevka niso izpolnjeni pogoji iz 181.
61lena ZPP. Pri ugotovitvi nezakonitosti odpovedi namre
0D ne gre za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, ampak se zahteva ugotovitev nezakonitosti enostranskega dejanja delodajalca, zato tak
61en zahtevek ni dopusten. Ker je to
7Enica zahtevala priznanje delovnega razmerja od 1. 12. 2024 dalje, je sodi
61
0De prve stopnje utemeljeno ugotavljalo, ali ji je delovno razmerje zakonito prenehalo s tem datumom, zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pa pravilno zavrglo.

8.Sodi
61
0De prve stopnje je navedlo jasne razloge za sprejeto odlo
0Ditev. Opredelilo se je do vseh relevantnih dokazov in ni zgolj povzelo trditev strank, kot to neutemeljeno navaja prito
7Ba. Na podlagi vpogleda v pogodbo o zaposlitvi in sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij, zasli
61anja to
7Enice, zakonitega zastopnika to
7Enke A. A., pri
0D B. B., C. C. ter D. D. je ugotovilo, da ni bilo dogovorjeno, da bo to
7Enica opravljala delo od doma. To
7Enica se ne strinja s tak
61nim dokaznim zaklju
0Dkom in meni, da bi moralo sodi
61
0De prve stopnje verjeti njej, vendar s tem ne more omajati prepri
0Dljive dokazne ocene. Prito
7Beno sodi
61
0De se strinja z zaklju
0Dkom sodi
61
0Da prve stopnje ne glede na to, da je to
7Enica ob neformalnih pogovorih razkrila, da se ve
0Dino leta nahaja v tujini in se namerava preseliti na Kanarske otoke.
0De bi bil dogovor o delu na domu res dose
7Een, pri
0Dem naj bi glede na to
7Eni
0Dine navedbe
61lo za eno klju
0Dnih to
0Dek dogovora ob zaposlitvi, bi to
7Enica ob izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi v to
0Dki III. c zapisala, da bo delo opravljala na daljavo od doma oziroma iz drugega kraja in ne bi pod to
0Dko III. a pogodbe o zaposlitvi zapisala, da bo delo opravljala v prostorih delodajalca na naslovu E.

9.Prito
7Ba v zvezi z dokazno oceno o kraju opravljanja dela neutemeljeno izpostavlja, da opustitev prijave dela na domu pristojni in
61pekciji ne pomeni, da ni bil sklenjen ustni dogovor o delu na domu. Sodi
61
0De prve stopnje svoje odlo
0Ditve namre
0D ni utemeljevalo z opustitvijo obvestila pristojnemu in
61pektoratu.

10.To
7Enka je to
7Enici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da od 1. 12. 2024 ne prihaja na delo in svojega izostanka ni opravičila,
0Deprav bi ga morala ali mogla in ni imela odobrenega bolni
61kega stale
7Ea, s
0Dem je naklepoma oziroma iz hude malomarnosti kr
61ila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Iz odpovedi
61e izhaja, da ni bilo dogovorjeno opravljanje dela od doma, to
7Enica pa od decembra 2024 ni prihajala na delo in ni opravljala vzgojiteljskega dela in pou
0Devanja angle
61kega jezika, ampak je opravila le posamezne posle primopredaje.

Med strankama ni bilo sporno, da tožnica od 1. 12. 2024 ni prihajala na delo na sedež toženke, kot tudi, da v tem času ni imela odobrenega bolniškega staleža. Čeprav je toženka tožnici očitala neupravičen izostanek z dela od decembra 2024, pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo trditve toženke, ki jih je zaslišan potrdil A. A., da je bil tožnici s 1. 12. 2024 odobren dopust v trajanju 25 dni. Glede na navedeno je očitek o odsotnosti z dela brez opravičila in brez odobrenega bolniškega staleža za čas od 1. 12. 2024 do vključno 9. 1. 2025 neutemeljen. Upoštevajoč priznano in odobreno število dni dopusta, katerega je tožnica nastopila s 1. 12. 2024, je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni jasno, kako je sodišče prve stopnje določilo datum prenehanja delovnega razmerja. Ta datum ni 9. 1. 2025, kot to napačno zatrjuje pritožba, saj je bila 9. 1. 2025 tožnica še zaposlena pri toženki. To je bil zadnji dan odobrenega dopusta, tožnici pa je po odločitvi sodišča prve stopnje delovno razmerje pri toženki prenehalo 10. 1. 2025. To se sklada tudi z izpovedjo A. A., da se je tožnici dopust iztekel 10., 11. ali 13. januarja 2025.3 Sodba ima v tem delu jasne in skladne razloge, zato je neutemeljen očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je zaradi očitane nejasnosti, o kateri odsotnosti je odločalo sodišče prve stopnje, sporen zaključek o pravočasnosti podane odpovedi, ker teče rok od vsakega novega izostanka z dela.

Dejstvo, da toženka ni dokazala, da tožnica neupravičeno ni prihajala na delo od 1. 12. 2024 do 9. 1. 2025 ne pomeni, da je zaradi tega izredna odpoved nezakonita, saj se tožnici očita neupravičen izostanek tudi za čas od 10. 1. 2025, pa do podaje odpovedi. Tožnica nesporno na delo ni prišla od 10. 1. 2025 do 7. 2. 2025, ko ji je bila podana izredna odpoved, kar tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za utemeljitev izredne odpovedi. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožnici delovno razmerje pri toženki posledično nezakonito prenehalo že s 1. 12. 2024 in je ugodilo le delu zahtevka, za takšno odločitev pa je imelo podlago v zahtevku, saj je tožnica zahtevala priznanje delovnega razmerja od 1. 12. 2024 dalje. Ker njen zahtevek za reintegracijo in priznanje delovnega razmerja tudi v bodoče ni bil utemeljen, temu delu zahtevka ni ugodilo. Takšna odločitev ni v nasprotju z odpovedjo, kot to neutemeljeno uveljavlja pritožba, saj sodišče lahko ugotovi, da je izredna odpoved zakonita le delno. S tem se ni širil oziroma spremenil odpovedni razlog. A. A. je sicer zaslišan izpovedal tudi o drugih nepravilnostih tožnice (pri prodaji4), vendar slednjega sodišče prve stopnje ni ne upoštevalo ne ugotavljalo, saj ti očitki niso bili predmet izredne odpovedi.

Pritožba pa utemeljeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga moralo upoštevati, da je med tožnico in toženko tudi v januarju 2025 potekala komunikacija v zvezi z delom. Komunikacija tožnice in zakonitega zastopnika toženke po 10. 1. 2025, kar je prvi dan neupravičene odsotnosti tožnice z dela glede na izkoriščen dopust, kaže na neutemeljenost odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Bistvo odpovednega razloga po citirani alineji je, da delavec najmanj pet dni zapored ne pride na delo, o razlogih pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Toženka je zatrjevala, da se tožnica po prejeti tožbi Občine G. in Občine H. zoper toženko5 ni odzvala oziroma je sporočila, da je v tujini, zato je neutemeljen očitek, da o razlogih za odsotnost tožnice ni bila obveščena. Ker je toženka s tožnico v času od 10. 1. 2025, ko se je pričel njen večdnevni izostanek z dela, govorila in je vedela, da tožnice ni na delu, ker je v tujini, niso izpolnjeni pogoji za podajo izredne odpovedi na podlagi 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kot tudi ne za prenehanje delovnega razmerja s prvim dnem neupravičene odsotnosti na podlagi drugega odstavka 110. člena ZDR-1.

Bistvo očitka iz izredne odpovedi je, da tožnica ni prihajala na delo in svojega izostanka ni opravičila niti ni imela odobrenega bolniškega staleža. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica od 10. 1. 2025 ni prihajala na delo brez upravičenega razloga, saj se ji je dopust iztekel, delo od doma ni bilo dogovorjeno, prav tako ni bila na bolniškem staležu. Pri tem pritožba neutemeljeno navaja, da je bilo ugotovljeno, da je tožnica januarja 2025 opravljala delo. Slednjega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, to ne izhaja niti iz predložene komunikacije med tožnico in zakonitim zastopnikom toženke. Ravnanje tožnice, ki od 10. 1. 2025 ni prihajala na delo, za to pa ni imela utemeljenega razloga, kar je vedela, predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, storjeno naklepoma oziroma vsaj iz hude malomarnosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve s strani delodajalca, ampak na dejanski očitek oziroma opis kršitve v odpovedi, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bila odpoved zakonita, pravilna, vendar je tožnici delovno razmerje zaradi očitane kršitve lahko prenehalo šele naslednji dan po vročitvi odpovedi (prvi odstavek 88. člena ZDR‑1), kar je bilo glede na neprerekane trditve tožnice 11. 2. 2025.

Zaradi napačne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje glede datuma prenehanja delovnega razmerja tožnice pri toženki je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo izpodbijani del sodbe tako, da je tožnici priznalo delovno razmerje pri toženki še za čas od 10. 1. 2025 do vključno 11. 2. 2025. Toženka mora tožnici tudi za navedeno obdobje priznati vse pravice iz delovnega razmerja in jo prijaviti v obvezna zavarovanja ter plačati nadomestilo plače v višini 1.268,04 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. v mesecu za pretekli mesec od neto zneska nadomestila plače. Tožnica je zahtevala tudi plačilo 260,00 EUR iz naslova plače, kar naj bi bilo del ustnega dogovora, vendar obstoj takega dogovora ni dokazala, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (19. točka obrazložitve), pritožbeno sodišče pa teh razlogov ne ponavlja. Pritožba v tem delu tudi ne podaja nobenih razlogov, zakaj naj bi bil takšen zaključek napačen.

Sodišče prve stopnje je v IV. točki izreka tožnici poleg nadomestila plače v višini 1.268,04 EUR za čas od 1. 12. 2024 do 9. 1. 2025 prisodilo še znesek 260,00 EUR,6 za katerega je v obrazložitvi (pravilno) utemeljilo, da ji ne pripada (18. in 19. točka obrazložitve) in katerega je v 3. alineji V. točke izreka tudi zavrnilo. Izrek sodbe je tako v IV. točki glede prisojenega zneska 260,00 EUR in 3. alineji V. točke, da se zahtevek za plačilo 260,00 EUR za isto obdobje zavrne, sam s seboj v nasprotju, zato je utemeljen očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ugotovljene kršitve pravil postopka glede na njeno naravo ter zaradi zagotavljanja učinkovite pravice do pritožbe pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in razveljavilo izpodbijani del sodbe v IV. točki izreka, kjer je tožnici za čas od 1. 12. 2024 do 9. 1. 2025 prisojen znesek 260,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v 3. alineji V. točke izreka, kjer je ta znesek za isto obdobje zavrnjen ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju odpraviti izpostavljeno nasprotje v izreku. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku.

Glede na datum prenehanja delovnega razmerja tožnice pri toženki, pritožba utemeljeno uveljavlja, da je delno napačna tudi odločitev o zavrnitvi plačila regresa za letni dopust. Ker je tožnici delovno razmerje pri toženki prenehalo šele 12. 2. 2025, ji je toženka na podlagi četrtega odstavka 131. člena ZDR-1 dolžna plačati sorazmerni del regresa za letni dopust. Glede na prvi odstavek 161. člena ZDR-1, v skladu s katerim delavcu za vsak mesec zaposlitve pripada 1/12 dopusta, pripada tožnici 1/12 zahtevanega regresa za letni dopust. Tožnica je zahtevala plačilo regresa v višini 1.550,00 EUR, toženka pa zahtevanega zneska po višini ni prerekala. Ugovarjala je le, da regres še ni zapadel, vendar neutemeljeno, saj se je postopek na prvi stopnji zaključil 23. 12. 2025, torej po 1. 7. 2025, ko je bil zadnji dan roka za plačilo regresa. Tožnici zgolj ne pripadajo zakonske zamudne obresti že od 1. 7. 2025, saj je toženka s plačilom regresa v zamudi šele od 2. 7. 2025. Pritožbeno sodišče je zato tudi v tem delu ugodilo pritožbi tožnice in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo izpodbijani del sodbe tako, da je tožnici prisodilo regres v znesku 129,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2025, v preostalem pa je potrdilo zavrnilni del sodbe v tem delu.

Ker v preostalem delu niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni in nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe in sklepa ter popravni sklep (353. člen in 2. točka 265. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).