Jedro

Ker program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo obsega tako teoretični kot praktični del, je potrebno oba dela opraviti v roku, ki je določen v napotilu. Šele ko sta opravljena oba dela, je mogoče šteti, da je program uspešno opravljen, kar je v skladu z II. odst. 189. čl. ZVCP-1 tudi pogoj za izbris 4 kazenskih točk. Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na takšnem programu po poteku roka, določenem v napotilu, še zlasti ne v primeru, če je pred začetkom opravljanja takšnega izobraževanja storilec že dosegel 18 kazenskih točk.

Izrek

Pritožba storilčevih zagovornikov se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu M. K. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 9. 6. 2010, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel predpisano število 18 kazenskih točk ter mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožujeta storilčeva zagovornika iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo dejstva glede števila izrečenih kazenskih točk kot tudi to, da je storilec sodišču predložil dokazilo o uspešno opravljenem programu izobraževanja, ki mu je bilo izdano za čas od 24. 6. 2010 do 29. 6. 2010, vendar je to ugotovitev potrebno dopolniti s tem, da se je storilec prijavil na izobraževanje že 8. 1. 2010 in v tem terminu opravil teoretični del programa, praktičnega pa ne, zato A. Č. potrdila ni mogla izdati. Bil je pozvan, da opravi še praktični del, vendar ga zaradi službenih obveznosti v tujini in tudi zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel opraviti prej. Zato se je 24. 6. 2010 ponovno prijavil na praktični del, potrdilo pa je bilo izdano šele potem, ko je bilo opravljeno tudi plačilo. Dejansko je storilec ravnal po napotilu ministrstva že 8. 1. 2010 in ker je ponovni preizkus uspešno opravil, ni razloga, da bi sodišče storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj se v primeru uspešno opravljenega programa storilcu izbrišejo 4 kazenske točke v evidenci kazenskih točk. Pritožba ni utemeljena.

Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je storilec s plačilnimi nalogi PPP M., PP Ž., PPP C., PPP L., PP C. in PP V., ki so postali pravnomočni v obdobju od 4. 1. 2008 do 18. 6. 2010, dosegel skupno 20 kazenskih točk, ki so mu bile izrečene za prekrške, storjene z motornimi vozili B kategorije. Prav tako je sodišče prve stopnje na podlagi dopisa Ministrstva za pravosodje RS, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju ministrstvo) z dne 30. 8. 2010 (list. št. 19 spisa) ugotovilo, da je storilec bil napoten na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki bi ga moral opraviti v času od 16. 12. 2009 do 17. 2. 2010, saj je napotilo prejel 16. 12. 2009, ter da je program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo nato opravljal od 24. 6. 2010 do 29. 6. 2010. V II. in III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) je določeno, da se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, na katerega ga napoti organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, da ta organ določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno sodelovanje v prometu in da se po uspešno zaključenem seminarju vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke. Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na programu usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo po poteku roka, določenem v napotilu, še zlasti ne v primeru, če je pred začetkom opravljanja takšnega izobraževanja storilec že dosegel 18 kazenskih točk. Ker program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo obsega tako teoretični kot praktični del, je potrebno oba dela opraviti v roku, ki je določen v napotilu. Šele ko sta opravljena oba dela, je mogoče šteti, da je predpisani program uspešno opravljen, kar je tudi pogoj za izbris 4 kazenskih točk. Iz pritožbenih navedb storilčevih zagovornikov pa je razvidno, da se je storilec sicer pravočasno prijavil na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, vendar je do poteka roka za uspešno udeležbo na takšnem programu opravil le teoretični del izobraževanja, zato ni mogoče šteti, da je storilec v roku, ki mu je bil določen v napotilu, uspešno opravil predpisano izobraževanje, na podlagi česar bi mu moralo ministrstvo izbrisati 4 kazenske točke. Ker pa je ta program opravil po tem, ko je že presegel 18 kazenskih točk, pa sta ministrstvo in sodišče prve stopnje ravnali pravilno, ko nista upoštevali naknadno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo. Ob upoštevanju navedenega so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati opravljeno izobraževanje po roku določenem za uspešno udeležbo na programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s III. odst. 163. čl. ZP-1 pritožbo storilčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdilo.

Ker storilčeva zagovornika s pritožbo nista uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo s posebnim plačilnim nalogom odmerilo prvostopenjsko sodišče.