Jedro

Pritožbene navedbe, da so nujni stroški za preživljanje otroka splošno znani, so pravno zgrešene, saj je znesek odvisen od številnih okoliščin na strani otroka in tudi rezidenčnega starša, ki bi jih morala predlagateljica določno navesti.

Odločitev o prešolanju osnovnošolskega otroka je treba sprejeti pretehtano in s premislekom, izvedba takega ukrepa z začasno odredbo pa mora biti pridržana za zares izjemne primere.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:_

1. V teku je nepravdni postopek za razvezo zakonske zveze, zaupanja mladoletne hčerke A. A. (rojena ... 2015) v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo o stikih (I. do IV. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); pridržalo odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo za končno odločitev (V. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano). Zavrnilo je predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagala: da se stiki izvajajo le v prisotnosti matere nasprotnega udeleženca ter po telefonu (točka VI./1., ni pritožbeno izpodbijano); da se nasprotnemu udeležencu naloži plačevanje preživnine 250 EUR mesečno (VI./2. točka izreka); da se dopusti prešolanje mladoletne hčerke na Osnovno šolo B. (VI./3. točka izreka) in da se mladoletni hčerki določi stalno prebivališče na naslovu predlagateljice, C. cesta 20, B., (VI./4. točka izreka).

_Pritožbeni postopek:_

3. Zoper odločbo je predlagateljica vložila ugovor in pritožbo. V delu, ki je po vsebini ugovor, je navajala, da ni določen dan, ko se začne vikend stik. Sodišče prve stopnje je ugovoru v tem delu ugodilo ter navedeno pomanjkljivost saniralo (sklep z dne 13. 2. 2023), zato se pritožbeno sodišče s tem vprašanjem ni več ukvarjalo.

4. V nadaljevanju predlagateljica v pritožbi med drugim navaja, da je po višini specificirala vse potrebne mesečne stroške za preživljanje, splošno znano je, kateri so nujni stroški za preživljanje otroka. Predlagateljica še ni zaključila bolniškega staleža, zato prejema 20 % nižji dohodek. Za predlagateljico nastajajo dodatni stroški goriva, kjer je prisiljena hčer voziti v Osnovno šolo D., kar znaša dodatnih 140 EUR mesečno. Glede prešolanja je predlagateljica izpostavila časovno oddaljenost šole in nemožnost uporabe javnega prevoza ter otežen prevoz predlagateljice zaradi bolniškega staleža. Vsakodnevna vožnja je za deklico obremenjujoča in utrujajoča, izpostavljenost v prometu je tudi nevarna. Sodišče ni upoštevalo določb Zakona o osnovni šoli, v skladu s katerimi imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno ali začasno prebiva. Odločitev sodišča glede spremembe stalnega prebivališča je brez razlogov, sodišče se ni vsebinsko opredelilo do razlogov, s katerimi je predlagateljica utemeljevala izdajo začasne odredbe. Predlagateljica ima bivališče zase in za svojo hčer zagotovljeno.

5. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

6. Pritožba ni utemeljena.

_Glede preživnine:_

7. Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da predlagateljica ni z zadostno stopnjo izkazala, da bi bilo zaradi neplačevanja preživnine ogroženo preživljanje mladoletne hčerke, v zvezi s tem tudi ni podala zadostnih konkretiziranih trditev. Navedbe glede ogrožanja v predlogu so skope in pavšalne, predlagateljica pa niti v pritožbi ne navede konkretizirano, koliko znašajo nujni stroški preživljanja. Pritožbene navedbe, da je to splošno znano, so pravno zgrešene, saj je znesek nujnih stroškov za preživljanje otroka odvisen od številnih okoliščin na strani otroka in tudi rezidenčnega starša, ki bi jih morala predlagateljica določno navesti. Navedbe, da je predlagateljica zaradi preteklih ravnanj nasprotnega udeleženca 26. 8. 2022 doživela panični napad, da je bila v času podaje predloga (30. 9. 2022) v bolniškem staležu, v katerem je tudi še v času vložitve pritožbe (20. 12. 2022), in da ima zato za 20 % nižji dohodek, so nedovoljena pritožbena novota. Pa četudi bi se to dejstvo upoštevalo, to glede na predlagateljičino plačo (nesporno cca 1.000 EUR) pomeni, da tudi v bolniškem staležu prejema okoli 800 EUR plače. Ob upoštevanju njenih navedb, ki jih je povzelo sodišče prve stopnje (primerjaj 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da znašajo stroški za nujno preživljanje vsaj 250 EUR mesečno, tako predlagateljici še vedno ostane 550 EUR mesečno.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da dejstvo, da je deklica določen čas v oskrbi očeta, ne znižuje stroškov, razen za hrano; pritožba se pri tem ne sooči z ugotovitvami sodišča prve stopnje (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da tudi oče deklici kupuje oblačila in šolske potrebščine. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da za predlagateljico nastajajo dodatni stroški goriva, ki znašajo »dodatnih« 140 EUR mesečno, saj je bil strošek goriva 135 EUR mesečno naveden že v predlogu in torej ne gre za noben nov oziroma dodaten strošek.

9. V drugem in tretjem odstavku na četrti strani pritožbe predlagateljica navaja stališča sodne prakse v zvezi z dolžnostjo preživljanja, vendar ta stališča niso v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje, s katerimi se pritožba v precejšnji meri niti ne sooči. Ne glede na to, da del teorije kritizira stališče, da se z začasno odredbo zagotavlja le najnujnejše preživljanje otroka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se začasna odredba v družinskih zadevah lahko izda le v primeru, če je otrok ogrožen. Kot že rečeno, predlagateljica ne v predlogu ne v pritožbi ni specificirano pojasnila, kateri so za preživljanje nujni, neobhodni stroški, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da (že na trditveni ravni) ni uspela izkazati, da bi bila hči zaradi neplačevanja preživnine ogrožena v takšni meri, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe, pravilni.

_Glede prešolanja:_

10. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja s stališčem izpodbijanega sklepa, da je sprememba šolanja ukrep, ki pomembno vpliva na otrokovo življenje in razvoj, zato je treba pri takem ukrepu ogroženost kot pogoj za izdajo začasne odredbe še posebej skrbno pretehtati. Splošno je znano, da je sprememba šolanja za 8-letno deklico korenit poseg, ki vpliva na socializacijo otroka, družabne vezi, prihod v novo, nepoznano okolje zahteva številne prilagoditve in lahko povzroča stiske. Zato je treba odločitev o prešolanju osnovnošolskega otroka sprejeti pretehtano in s premislekom, izvedba takega ukrepa z začasno odredbo pa mora biti pridržana za zares izjemne primere. Četudi drži, kar navaja pritožba, da je otroka mogoče prešolati tudi večkrat (in torej ukrep ni ireverzibilen), pa je jasno, da se tako pomembnih sprememb v otrokovem življenju ne sme izvajati frivolno. Že iz teh razlogov je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tega dela predloga za zavarovanje z začasno odredbo pravilna.

11. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile tudi navedbe v zvezi z nevarnostjo oziroma ogroženostjo zaradi ne-prešolanja skope in dejansko nesklepčne; predlagateljica je navajala le, da mora hči zaradi voženj vstajati zjutraj eno uro prej, kar ji onemogoča, da bi se naspala; pritožbene navedbe o utrujenosti, stiski in izpostavljenosti nevarnostim v prometu so nedovoljena pritožbena novota. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da okoliščina, da se mora otrok vsak dan voziti cca eno uro do osnovne šole, ni povsem neobičajna in imanentno ogrožajoča, saj so k temu prisiljeni npr. tudi otroci iz oddaljenih krajev ali otroci, katerih starši so zaposleni v drugem kraju, kamor vozijo tudi otroke. Četudi takšno stanje deklici ni v korist in bi bilo bržkone bolje, da bi imela šolo blizu doma, pa te okoliščine same po sebi ne zadoščajo za izkaz ogroženosti kot pogoj za izdajo začasne odredbe. O vprašanju prešolanja bo sodišče odločilo v rednem postopku, ko bo izvedlo vse dokaze in skrbno pretehtalo vse razloge za in proti.

_Glede spremembe stalnega prebivališča:_

12. Glede predloga za izdajo začasne odredbe za določitev stalnega prebivališča hčerke je predlagateljica navedla le, da naj bi pošta za hčerko prihajala na njen stalni naslov in da nasprotni udeleženec predlagateljice s to pošto ne seznanja; pri tem ni pojasnila, za kakšno pošto naj bi šlo in kako pogosto hči prejema tako pošto – upoštevaje, da gre za še ne osem let staro deklico – zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile tudi te navedbe preveč pavšalne, da bi bilo mogoče z njimi (vsaj na trditveni ravni) izkazati ogroženost kot pogoj za izdajo začasne odredbe.

13. Sodišče prve stopnje se je pri zavrnitvi dela predloga za spremembo stalnega prebivališča pravilno oprlo tudi okoliščino, da je hiša, v kateri biva predlagateljica s hčerko, in ki je bila poprej last njenih staršev, sedaj prodana (ni jasno, komu in zakaj je do prodaje prišlo). Navedeno brez dvoma pomeni, da je vprašljivo, koliko časa bo predlagateljica še bivala s hčerko na tem naslovu, zato je spreminjanje stalnega prebivališča z začasno odredbo zagotovo preuranjeno. Pritožba teh razlogov sodišča prve stopnje ne more izpodbiti z navedbami, da ima bivališče zase in za hči »zagotovljeno,« saj sploh ne pojasni, na kakšni pravni podlagi biva v tuji nepremičnini (ne zatrjuje, da bi npr. z lastnikom imela sklenjeno najemnino pogodbo za nedoločen čas ali kaj podobnega), tako da je glede na navedbe njena podlaga za bivanje kvečjemu prekarij, ki pa je negotov in nestalen.

14. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ustrezno obrazložena. Ker glede izpodbijanega dela odločbe niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1) pritožbeni razlogi, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

15. Ker bo šele s končno odločitvijo jasno, katera stranka je v postopku uspela in v kakšnem delu, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.