Jedro

Pritožba pravilno razloguje, da bi sodišče prve stopnje, ko je prejelo zahtevo Okrožnega državnega tožilstva za nadaljevanje postopka po prvem odstavku 408. člena ZKP zoper oba obdolženca, ker je bil obdolženi M.F. izsleden v ZDA in je sodišče zaprosilo za odreditev začasnega pripora in njegovo deportacijo tudi zaradi predmetne zadeve, potem ko je to storilo že v drugi kazenski zadevi istega sodišča III K 28981/2012, moralo odločiti o razveljavitvi sklepa o zavrženju obtožnice in o zahtevi za nadaljevanje kazenskega postopka. Navedeno pritožbeno razlagovanje je skladno s sodno prakso, kakor tudi pravno teorijo. V obeh prevlada namreč stališče, da je treba prejšnji pravnomočni sklep o zavrženju obtožnega akta razveljaviti z novim sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 408. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da se kazenski postopek zoper obdolženega M.F., zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 249. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in zoper obdolženega J.F., zaradi kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1 v zvezi s členom 38 KZ-1, po obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. MB-Kt/7877/2013 z dne 17. 12. 2014, nadaljuje.

2. Zoper ta sklep se je pritožil zagovornik obdolženega J.F. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZPP (pravilno: ZKP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritrditi je pritožbi, da je izrek izpodbijanega sklepa nepravilen, ker sodišče prve stopnje o nadaljevanju kazenskega postopka, potem ko je s pravnomočnim sklepom zavrglo obtožnico Okrožnega državnega tožilstva zoper oba obdolženca1, kar je storilo iz razloga, ker obdolženi M.F. sodišču ni bil dosegljiv in mu obtožnica ni bila vročena, v posledici česar tudi ni bilo odločeno o ugovorih zoper obtožnico, ne more odločiti zgolj z izrekom, da se kazenski postopek nadaljuje, kot je to sklenilo z izpodbijanim sklepom, temveč mora razveljaviti tudi sklep o zavrženju obtožnice. Slednje pa sodišče prve stopnje ni storilo in o razveljavitvi pravnomočnega sklepa o zavrženju obtožnice I Ks 5940/2014 z dne 13. 7. 2017, ni odločilo. Ob takšnem dispozitivu izpodbijanega sklepa po pravilni navedbi pritožbe ostaja v celoti v veljavi sklep o zavrženju obtožnice, nov sklep o nadaljevanju kazenskega postopka pa je s tem sklepom v direktnem nasprotju. Pritožba pravilno razloguje, da bi sodišče prve stopnje, ko je prejelo zahtevo Okrožnega državnega tožilstva za nadaljevanje postopka po prvem odstavku 408. člena ZKP zoper oba obdolženca, ker je bil obdolženi M.F. izsleden v ZDA in je sodišče zaprosilo za odreditev začasnega pripora in njegovo deportacijo tudi zaradi predmetne zadeve, potem ko je to storilo že v drugi kazenski zadevi istega sodišča III K 28981/2012, moralo odločiti o razveljavitvi sklepa o zavrženju obtožnice in o zahtevi za nadaljevanje kazenskega postopka. Navedeno pritožbeno razlagovanje je skladno s sodno prakso2, kakor tudi pravno teorijo3. V obeh prevlada namreč stališče, da je treba prejšnji pravnomočni sklep o zavrženju obtožnega akta razveljaviti z novim sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba.

5. Sodišče prve stopnje je torej storilo postopkovno kršitev, ki jo pritožba uvršča med kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Čeprav zagovornik v zahtevi ni izkazal vpliva te kršitve na zakonitost sodne odločbe, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa v izogib vsem dvomom o zakonitem nadaljevanju kazenskega postopka v obravnavani kazenski zadevi zoper oba obdolženca.

6. Ob obrazloženem pa pritožbeno sodišče v zvezi s preostalimi pritožbenimi izvajanji zagovornika še dodaja, da zagovornik nima prav, ko v pritožbi zatrjuje, da spremembe okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni možno uporabiti zoper pritožnika. Navaja, da je bil obdolženi Janez Ferk sodišču prve stopnje vedno dosegljiv in se je odzival na vsako sodno pisanje ter da glede njega ni nastopila nobena sprememba okoliščin. Zato zoper njega ni možno uporabiti določbe 408. člena ZKP. Zagovornik spregleda, da je s sklepom I Ks 5940/2014 z dne 13. 7. 2017, obtožnica Okrožnega državnega tožilstva, ki je bila vložena zoper M.F. in J.F., zavržena v celoti, torej tudi zoper obdolženega J.F., glede njega iz razloga, ki je naveden v točki 4 sklepa o zavrženju obtožnice, kjer je zapisano, da se z obtožnico obdolženemu J.F. očita pomoč h kaznivemu dejanju davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1 v zvezi s členom 38 KZ-1 v povezavi s kaznivim dejanjem obdolženega M.F., kateremu se očita storitev kaznivega dejanja davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1. Zoper oba se vodi enoten postopek po skupni obtožnici, ki je bila zavržena v celoti, državni tožilec pa zahteva nadaljevanje postopka zoper oba obdolženca. Zato sodišče prve stopnje ni storilo napake, ko je z izpodbijanem sklepom odločilo tudi o nadaljevanju kazenskega postopka zoper obdolženega J.F..

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

1 sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 5940/2014 z dne 13. 7. 2017. 2 sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 75920/2010 z dne 11. 9. 2014 3 mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem GV Založba, Ljubljana 2004, stran 880