Jedro

V postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del je stranka lahko tudi mejaš. Če v upravnem postopku mejaš ni bil zaslišan, so bila bistveno kršena pravila postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožničini tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 10.1.1997 ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice in D.M. zoper odločbo Upravne enote P. z dne 2.4.1996, s katero je bila investitorju V.B. dovoljena postavitev ograje na parceli, št. 1064/3 in 1064/4, sestavljene iz betonskega parapeta višine 40 cm in mrežne ograje višine 60 cm v skupni dolžini cca 27 m ob meji s parcelo, št. 1060/5 in 1060/9 k.o. P. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo v ponovnem postopku, potem, ko je bila s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 48/2000-3 z dne 24.5.2002 razveljavljena prvotna sodba prvostopnega sodišča, št. U 134/97-9 z dne 4.9.1999, s katero je bila tožničina tožba zoper navedeno odločbo tožene stranke zavrnjena. Vrhovno sodišče je prvotno sodbo prvostopnega sodišča razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb ZUS. V sklepu je navedlo, da se ne strinja s presojo prvostopnega sodišča, da opustitev zaslišanja sosedov ne pomeni bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Ob upoštevanju dejstva, da meja med zemljiščem tožnice in investitorja ni označena z mejniki, saj je bila zavrnjena zahteva za prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra v naravo in glede na to, da iz vloge investitorja za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del z dne 10.2.1996 izhaja, da bo najmanjši odmik pri izkopu jame za postavitev betonskih temeljev ograje le 5 cm od meje s sosednjim zemljiščem, je upravni organ s tem, ko v postopku na prvi stopnji ni zaslišal neposrednih sosedov, bistveno kršil določbe upravnega postopka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo enake razloge kot pritožbeno sodišče. Pritožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je bilo z odločbo tožene stranke, ki je predmet tega upravnega spora odločeno tudi o pritožbi D.M. in ker ta zoper odločbo ni sprožil upravnega spora, je odločba o dovolitvi priglašenih del v delu, ki se nanaša na dovolitev postavitve ograje med parcelno mejo pritožnice in parcelo D.M. pravnomočna. Sodišče je zato s tem, ko je odločbo tožene stranke odpravilo v celoti, poseglo v pravnomočno upravno odločbo. S tem je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka tudi s tem, da je odločilo brez glavne obravnave. Ne strinja se z razlogi, s katerimi je prvostopno sodišče RS utemeljilo izpodbijani sklep. Ne glede na navedeno je ograja že postavljena in to tako, da ne posega v tožničino parcelo, št. 1060/5. Navaja še, da je Okrajno sodišče v Piranu zavrnilo tožničino tožbo zaradi motenja posesti in da je s sodbo istega sodišča M. prepovedan poseg v njeno parcelo št. 1064/2. Meni, da zaslišanje tožnikov in neposredni ogled, kot tudi izvedba drugih dokazov ne more vplivati na odločitev, zato razlog zaradi katerega je bila izpodbijana odločba odpravljena, ni podan. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožeča stranka in tožena stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom odpravilo odločbo tožene stranke ma podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS. Po tej določbi sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, če spozna, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka 1. odstavka in tretji odstavek 25. člena). Tretji odstavek 25. člena ZUS določa bistvene kršitve določb postopka in v 3. točki določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Kdo je stranka v upravnem postopku izhaja iz določbe 49. člena ZUP/86, ki je veljal v času odločanja. Po tej določbi je stranka tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. V postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del med te osebe nedvomno sodi neposredni mejaš zemljišča, zlasti ob ugotovitvi, da meja med zemljišči ni označena in da iz vloge investitorja za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del izhaja, da naj bi bil najmanjši odmik pri izkopu jame za postavitev betonskih temeljev ograje le 5 cm od meje s sosednjim zemljiščem. In ker v postopku pred izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del mejaši niso bili zaslišani, je sodišče prve stopnje v ponovnem postopku skladno s sklepom Vrhovnega sodišča RS utemeljeno odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek.

Tožnica se moti, ko meni, da je bilo z izpodbijano sodbo poseženo v pravnomočno odločitev. V upravnem sporu vsaka stranka varuje svoje pravice in pravne koristi. In ker je upravni spor sprožila le tožnica, sodišče z izpodbijano sodbo ni poseglo v odločitev tožene stranke, s katero je ta odločila o pritožbi D.M. Ker sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja s tem, ko je odločilo na seji in ne na glavni obravnavi, ki niti ni bila zahtevana, ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.