Jedro

Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetja je pristojna za preverjanje zakonitosti in pravilnosti izvajanja predpisov, ki urejajo finančno materialno poslovanje pravnih oseb ter razpolaganje z družbeno lastnino pri vseh pravnih osebah z družbeno lastnino, ne glede na to, po katerem zakonu se te pravne osebe lastninijo. Postopek revizije poteka po ZAPPNI, pri čemer je na prvi stopnji pristojna pooblaščena oseba Agencije, na drugi stopnji pa generalna direktorica Agencije. Odločba generalne direktorice Agencije je dokončna v upravnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 156/98-8 z dne 27.10.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 7.4.1998, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo pooblaščene osebe Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju Agencija) z dne 30.9.1997. S to odločbo je prvostopni organ v postopku preverjanja zakonitosti in pravilnosti izvajanja predpisov, ki urejajo finančno materialno poslovanje pravnih oseb ter razpolaganje z družbeno lastnino pravnih oseb, ki še niso vpisane v sodni register, odločil, da mora tožeča stranka v tridesetih dneh od dokončnosti in izvršljivosti te odločbe odpraviti ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti pri finančno materialnem poslovanju v letih 1994, 1995 in 1996 na način, določen s to odločbo. Sodišče prve stopnje je v celoti pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka. Ta pa je navedla, da je Agencija na podlagi 3. člena (1. a člen) in 1. odstavka 14. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (ZAPPNI-A, Uradni list RS, št. 58/95) pristojna za izvedbo revizijskega postopka pri tožeči stranki, in se pri tem sklicevala tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-271/95 z dne 15.5.1995 (Uradni list RS, št. 27/96). Ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije s sklepom, U-I-376/96 z dne 19.12.1996 (Uradni list RS, št. 78/96), zadržalo izvrševanje 5. točke 1. odstavka 231. člena Zakona o davčnem postopku (ZDP, Uradni list RS, št. 18/96), Agencija tudi ne posega v pristojnosti Posebnega davčnega urada Davčne uprave RS. Glede na to je Agencija pristojna za nadzor nad poslovanjem z družbeno lastnino v podjetjih, v katerih družbena lastnina še obstoja, ne glede na to, po katerem zakonu naj bi se tako podjejte lastninilo. Agencija opravlja postopek revizije v skladu z določbo 49. in 49.a Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP, Uradni list RS, št. 5/92, 7/92, 793, 31/93 - odl. US in 1/96), po določbah ZAPPNI (46. do 59. člen) ter po Uredbi o načinu postopkov revizije (Uradni list RS, št. 9/93), subsidiarno pa po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku. Ker je iz zapisnika prvostopnega orgna razvidno, da je bila tožeča stranka ustanovljena s 100% družbenim kapitalom dne 8.9.1992 na podlagi akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, temu zapisniku pa tožeča stranka ni ugovarjala, predstavlja ta zapisnik javno listino po 164. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Tudi po presoji prvostopnega sodišča je bila tožeča stranka pravna oseba s 100% družbeno lastnino, zato je bilo njeno poslovanje na podlagi odločbe ustavnega sodišča U-I-271/95 lahko revidirano po ZAPPNI, čeprav za tožečo stranko ni veljal ZLPP, temveč se je lastninila po Zakonu o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo, in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja iger na srečo (ZLPPOD, Uradni list RS, št. 40/97).

Tožeča stranka se pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi ponavlja tožbene navedbe, da tožena stranka na podlagi 73. člena ZAPPNI ni imela pooblastila za preverjanje zakonitosti in pravilnosti finančno materialnega poslovanja tožeče stranke, ker da je imela od ustanovitve dalje znanega lastnika in da zato ne razpolaga z družbenim kapitalom, čeprav je njen ustanovitelj družba z družbenim kapitalom, in ker zanjo ni veljal ZLPP. Agencija ni pooblščena za revizijo poslovanja tožeče stranke niti po Zakonu o davčni službi, saj je naloge po 15. členu Zakona o davčni službi pooblaščen opravljati le Posebni davčni urad Davčne uprave Republike Slovenije. Tožena stranka je kot pravno podlago za svojo odločbo navedla tudi določbo 202. člena ZUP/86, ki pa se za delo Agencije ne uporablja. Torej je izpodbijano odločbo izdal nepristojen organ. Za Agencijo ni predvidena posebna odločba in tudi ni predviden drugostopenjski organ za odločanje o pritožbi, kar pomeni, da Agencija ne bo mogla izdati dokončne odločbe, ki bi bila izvršljiva. Tudi iz tega razloga bodo za tožečo stranko neobvezujoče ugotovitve in ukrepi, ki jih bo Agencija izrekla. Dalje navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o bistvenih zadevah, in sicer v njej ni odgovorjeno na tožbene navedbe glede stvarne pristojnosti Agencije za odločanje o teh zadevah (točke a, b, c, d pritožbe) in tudi ne na to, ali je z zakonom predpisan drugostopenjski organ za odločanje o pritožbi in ali je z zakonom predpisano pooblastilo za izdajo drugostopenjske odločbe v obravnavani zadevi (točki e in f pritožbe). Ker sodišče ni odgovorilo na vse tožbene navedbe in v sodbi niso izvedeni vsi navedeni dokazi, meni, da obrazložitev ne ustreza izreku in zato predlaga, da pritožbeno sodišče prvostopno sodbo v celoti odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja, da je njena odločitev pravilna in zakonita. Meni, da je prvostopno sodišče s svojo sodbo odgovorilo na vse tožbene ugovore že s tem, ko se je glede odločitve in razlogov zanjo sklicevalo na odločbo tožene stranke. Tožena stranka pa je že v svoji odločbi in tudi odgovoru na tožbo navedla pravne podlage, iz katerih izhaja njeno pooblastilo za obravnavani postopek, in tudi podlage, ki urejajo ta postopek, ter s tem tudi izdajo drugostopne odločbe, ki jih v odgovoru na pritožbo ponavlja. Tožena stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavnem primeru pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče meni, da v obravnavanem primeru niso bile kršene odločbe materialnih predpisov. Da je Agencija pristojna za preverjanje zakonitosti in pravilnosti izvajanja predpisov, ki urejajo finančno materialno poslovanje ter razpolaganje z družbeno lastnino pravnih oseb v družbeni lastnini, ne glede na to, po katerem zakonu se lastninijo, tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja iz 1.a in 73. člena ZAPPNI v zvezi z 59. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-271/95 z dne 15.5.1996 (Uradni list RS, št. 27/96) ter odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-376/96 z dne 16. 4. 1998 (Uradni list RS, št. 35/98). Iz sledenje odločbe ustavnega sodišča izhaja tudi, da Agencija z revizijo po ZAPPNI ne posega v pristojnosti Posebnega davčnega urada Davčne uprave RS.

Da se postopek revizije vodi po ZAPPNI in ZUP/86 izhaja iz določbe 1.a člena ZAPPNI, ki določa, da se revizija vodi po določbah 49. in 49. a člena ZLPP po postopkih, določenih s predpisi (zakoni in podzakonski predpisi), ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, med katerimi je tudi ZAPPNI, ki ureja ravizijo poslovanja pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki se lastninijo po (kateremkoli) zakonu. To pa izhaja tudi iz prej navedene odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-376/96. ZAPPNI v členih 46-59 ureja posebnosti upravnega postopka v postopku revizije, pri čemer določa, da se subsidiarno uporablja ZUP. Po določbah ZAPPNI vodi postopek revizije na prvi stopnji pooblaščena oseba (47., 51., 52. člen), na drugi stopnji pa generalna direktorica Agencije (54. člen). 54. člen določa tudi, da je odločba generalne direktorice dokončna v upravnem postopku. Glede na to tudi določbe postopkovnih predpisov v obravnavanem primeru po presoji pritožbenega sodišča niso bile kršene.

Pritožbeno sodišče enako kot sodišče prve stopnje in Agencija meni, da je bilo v obravnavani zadevi pravilno ugotovljeno, da je tožeča stranka bila v revidiranem obdobju pravna oseba v 100% družbeni lastnini. Zato je bila Agencija pristojna pregledati njeno finančno materialno poslovanje, in ji ob ugotovljenih nepravilnostih z odločbo naložiti njihovo odpravo. Da je bila tožeča stranka v revidiranem obdobju pravna oseba s 100% družbenim kapitalom, pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča razvidno iz zapisnika prvostopnega organ, ki mu tožeča stranka ni ugovarjala, njenega akta o ustanovitvi in vpisa v sodni register ter iz tega, da se je morala lastninsko preoblikovati po ZLPPOD. Šele na podlagi ZLPPOD se je družbeni kapital tožeče stranke spremenil v lastnino Republike Slovenije.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je bilo v obravnavanem primeru dejansko stanje glede družbenega kapitala tožeče stranke pravilno in popolno ugotovljeno.

Pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je izrek prvostopne sodbe v nasprotju z obrazložitvijo in da v obrazložitvi ni odgovorjeno na vse njene tožbene navedbe. Prvostopna sodba se izrecno sklicuje na razloge iz odločbe tožene stranke, zato da jih ne ponavlja ponovno, kar je izrecno dopustno po določbi drugega odstavka 67. člena ZUS, ki ga prvostopno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi navaja. V odločbi tožene stranke pa so po presoji pritožbenega sodišča vse potrebne utemeljitve za odločitev, vključno z navedbo pravnih predpisov, ki so bili podlaga za odločanje. V teh utemeljitvah pa so tudi odgovori na vse ugovore, ki jih je kasneje v tožbi in zdaj v pritožbi navajala tožeča stranka, zato pritožbeno sodišče meni, da v obravnavanem primeru tudi niso bila kršena pravila postopka v upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da ne obstojajo uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, in potrdilo odločitev prvostopnega sodišča.