Jedro

V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju: Odločba). V konkretnem primeru gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev in ne za vknjižbo, s katero se vpisujejo pravice. Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na nepravnomočnost in nedokončnost Odločbe. Skladno s 159. členom ZGO-1 mora namreč pristojni gradbeni inšpektor odločbo sodišču poslati nemudoma, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 146. člena ZGO-1, pritožba zoper Odločbo, na katero se sklicuje pritožnik, ne zadrži njene izvršitve, kar pomeni, da je odločbo inšpektorja potrebno zaznamovati takoj po njenem prejemu, kot to določa prej citirani 159. člen ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, potem, ko je zemljiškoknjižni predlog prestal predhoden preizkus po 146. členu ZZK-1 v zvezi s 100.a členom ZZK-1, ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti dovolilo vpis zaznambe prepovedi, navedenih v citirani Odločbi.

Izrek

Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

V zemljiški knjigi se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca – B. d.o.o. z dne 6.4.2011 kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča Dn.št. 1 z dne 3.2.2011. Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu, in sicer iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju pritožnika bi moralo sodišče, pri odločanju o dovolitvi zaznambe prepovedi, upoštevati zlasti določbe 46. člena v zvezi z določilom 8. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) iz katerega izhaja, da sodišče začne postopek po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe državnega organa. Vprašanje dokončnosti in pravnomočnosti urejata 224. in 225. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), vendar pa v obravnavani zadevi sklep, na podlagi katerega je sodišče izvršilo odreditev zaznambe, ni postal ne dokončen ne pravnomočen, ampak izvršljiv. Ob upoštevanju določb ZUP postane odločba, ki jo izda upravni organ v upravnem postopku, pravnomočna šele, ko zoper njo ni dopustna pritožba niti upravni spor. Iz priložene pritožbe izhaja, da je bila zoper izdani sklep Inšpektorata vložena pritožba, o kateri organ druge stopnje še ni odločal, tako da odločba v trenutku vpisa še ni bila ne dokončna ne pravnomočna. Pritožnik tako meni, da je sodišče v nasprotju z določili ZZK-1 opravilo zaznambo prepovedi, le pravila 46. člena ZZK-1 pa je potrebno uporabiti za dopustitev vpisa, saj določba 159. člena ZGO-1 nima nedvoumnih navedb, kdaj je vpis dopusten.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe RS, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, z dne 21.1.2011 (priloga A1, v nadaljevanju: Odločba). Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, gre v konkretnem primeru za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev (v konkretnem primeru prepovedi po 158. členu Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju: ZGO-1) in ne za vknjižbo, s katero se vpisujejo pravice (npr. lastninska pravica). Uporaba 46. člena ZZK-1, ki ureja odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti, zato ne pride v poštev in so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Neuspešno pa je tudi pritožbeno sklicevanje na nepravnomočnost in nedokončnost Odločbe. Skladno s 159. členom ZGO-1 mora namreč pristojni gradbeni inšpektor odločbo sodišču poslati nemudoma, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 146. člena ZGO-1, pritožba zoper Odločbo, na katero se sklicuje pritožnik, ne zadrži njene izvršitve, kar pomeni, da je odločbo inšpektorja potrebno zaznamovati takoj po njenem prejemu, kot to določa prej citirani 159. člen ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, potem, ko je zemljiškoknjižni predlog prestal predhoden preizkus po 146. členu ZZK-1 v zvezi s 100.a členom ZZK-1, ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti dovolilo vpis zaznambe prepovedi, navedenih v citirani Odločbi. Vse navedeno pokaže, da pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče, potem, ko tudi ni zasledilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP) zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa dovolilo še izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1, Ur.l. RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09, v zvezi z drugim odstavkom 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1C).

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 1. odstavkom 35. člena ZNP), ker se v tem postopku uporabljajo določbe ZNP glede povračila stroškov.