Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zmotno je dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če od nje ne dobi obvestila o napačnem ravnanju. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal, saj zanj v času postopka osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik in smiselno predlagal spremembo izpodbijanega sklepa.
3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je ugovoru upraviteljice proti odpustu obveznosti ugodilo z nosilnimi razlogi, da je dolžnik kršil obveznosti iz 384., 383.b in 401. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da dolžnik med preizkusnim obdobjem v obdobju od 9. 12. 2020 do novembra 2021, torej v obdobju 10 mesecev, ko tudi po lastni izpovedbi ni bil zaposlen, upraviteljici ni niti enkrat poročal o iskanju zaposlitve, niti tega ni storil po večkratnih pozivih upraviteljice. Tako ni izkazal, da bi v tem celotnem obdobju aktivno iskal zaposlitev. Poleg tega dolžnik s svojo povsem posplošeno izpovedbo ni dokazal, da že v tem obdobju ob dolžnem trudu, ki se od njega glede na vloženi predlog za odpust obveznosti terja, ne bi mogel pridobiti nikakršne zaposlitve (bodisi v Švici bodisi v Sloveniji), prav tako pa ni pojasnil navedb, da je prošnje pošiljal različnim delodajalcem (še manj je o tem predložil kakršnekoli dokaze). Sodišče prve stopnje je opozorilo, da dejstvo, da bi dolžnik v Sloveniji prejemal „prenizke prihodke“, ne more biti opravičljiv razlog, da službe ni aktivno iskal tudi v Sloveniji, če je že v Švici ni mogel pridobiti. Dolžnik je po zaključku izpodbijanega sklepa svoje obveznosti nedvomno kršil tudi s tem, ko vse do naroka nikoli (niti na lastno pobudo niti po večkratnih pozivih) upraviteljice ni obvestil o pridobitvi zaposlitve. Upraviteljica je zato utemeljeno opozorila, da zaradi dolžnikove popolne opustitve poročanja ni mogla opravljati nadzora nad njim in tudi ne poskrbeti, da bi se določen del dolžnikovih prejemkov stekal na fiduciarni račun. Dolžnik je po pridobitvi zaposlitve po lastni izpovedbi poplačeval dolgove do drugih upnikov, kar pomeni, da je oškodoval upnike v tem postopku, s tem pa kršil načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP). Poleg tega ni nemudoma sporočil sprememb podatkov iz 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP in tudi ne sprememb naslova prebivališča, pri čemer iz njegovih navedb izhaja, da se je v Švico dejansko preselil že v letu 2019. Sodišče prve stopnje dolžnikove življenjske situacije ni moglo šteti za opravičljiv razlog za njegovo ravnanje, ki je bilo povsem v nasprotju z osnovnimi nameni in načeli tega postopka, zato je ugovoru upraviteljice ugodilo in postopek odpusta obveznosti ustavilo ter predlog za odpust obveznosti zavrnilo.
6. Dolžnik ugotovitve sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da je v želji za poplačilo upnikov od danes na jutri odšel v tujino, saj so se mu v Sloveniji mesečni prilivi zmanjšali za 50%. Poudaril je, da se je trudil biti odziven, kolikor je bilo mogoče, vendar je menil, da je bolj smiselno, da čas, ki bi ga porabil za dopisovanje z upraviteljico, nameni pošiljanju prošenj za delo. Dolžnik priznava, da je bil izrecno opozorjen, da mora upraviteljico obveščati in ji pošiljati dokaze o iskanju zaposlitve, vendar je kmalu po njenem pozivu dobil delo oziroma zagotovilo o nastopu dela, zaradi česar je štel, da mu o tem upraviteljice ni potrebno obveščati. S strani upraviteljice do vložitve ugovora ni prejel nobenega obvestila o napačnem ravnanju, zato je domneval, da ravna pravilno ter da je upraviteljici jasno, da je zaposlen.
7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Predvsem je zmotno dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če od nje ne dobi obvestila o napačnem ravnanju, še zlasti, ker izrecno priznava, da je bil opozorjen, da jo mora redno obveščati in ji pošiljati dokaze o iskanju zaposlitve. Za ravnanje, za kakršno se v pritožbi zavzema dolžnik, v zakonu ni nobene opore. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal, saj zanj v času postopka osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.
8. V skladu z določili 383.b člena ZFPPIPP je dolžnik dolžan sodelovati s sodiščem in upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja. Iz določila 401. člen ZFPPIPP izhajajo dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem. Le-te so odvisne od tega, ali je dolžnik zaposlen ali ne. V prvem primeru mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja, v drugem primeru pa si mora prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
9. Dolžnik svojega ravnanja – ko niti po tem, ko je bil s strani upraviteljice večkrat izrecno opozorjen na svoje dolžnosti, le-teh ni izpolnjeval – ne more opravičiti z zatrjevanji, da je štel, da ravna pravilno. Dolžnik je bil dovolj jasno (in večkrat) opozorjen, da mora svoje obveznosti resno izpolnjevati, pa tega ni počel. Razlogi, ki jih navaja v pritožbi, ne morejo izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje: odpust obveznosti ni dovoljen, če dolžnik krši svoje zakonske obveznosti. Da je dolžnik kršil obveznosti, tudi po zaključku višjega sodišča ne more biti nobenega dvoma. Poleg tega dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obveznosti kršil tudi s tem, ko je sam poplačeval dolgove do drugih upnikov, kar pomeni, da je oškodoval upnike v tem postopku, niti tega, da ni nemudoma sporočil sprememb naslova prebivališča, čeprav se je v Švico dejansko preselil že v letu 2019. 10. Dolžnik s pritožbenimi razlogi, s katerimi opravičuje svojo pasivnost, ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.