Jedro

ZGD-1 ne ureja odstopa poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za vpis izbrisa zakonitega zastopnika njegova odstopna izjava (izraz volje, da ne želi več opravljati določene funkcije), ki je v konkretnem primeru edina relevantna listina, saj ima konstitutivne učinke. Ker lahko tako poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje tega razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana 2. tč. izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je registrsko sodišče zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca L.G. zoper sklep z dne 27.9.2013 (1. tč. izreka) in zavrnilo pritožbo nasprotnih udeležencev G.C. in M.K. zoper sklep z dne 27.9.2013 (2. tč. izreka).

Zoper 2. tč. izreka sklepa se pritožujeta nasprotna udeleženca G.C. in M.K. po pooblaščenki zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi. Navajata, da sta izpostavila dejstvo, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo 48. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, ki za spremembo vpisov v sodni register zahteva sklep skupščine ali drugega pristojnega organa. V predmetnem postopku pa je sodišče prve stopnje opravilo vpis zgolj na podlagi predloga oz. izjave predlagatelja, kar pa za izbris poslovodje po veljavni sodni praksi ne zadošča (prim. III Ips 37/2010). Do nasprotja med sodno prakso, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, in sodno prakso, na katero so opozorili nasprotni udeleženci, pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožnika tudi opozarjata na dejstvo, da predlagatelj na skupščini dne 12.8.2013 niti ni podal predloga, da bi se na dnevni red skupščine uvrstilo glasovanje o njegovi razrešitvi. Sodišče prve stopnje je utemeljilo svoj sklep z obrazložitvijo, da odločitev predlagatelja učinkuje s seznanitvijo subjekta vpisa, soglasje skupščine na to ne more imeti vpliva, zlasti pa predlagatelja skupščina ne more prisiliti v nadaljevanje funkcije, glede katere je podal odstopno izjavo. Takšno stališče ne more predstavljati podlage za neupoštevanje Uredbe. Posledica je namreč to, da bosta morala funkcijo poslovodje proti svoji volji nadaljevati nasprotna udeleženca, ki bosta morala kot zadnja zakonita zastopnika poskrbeti za obveznosti z zaprtjem družbe. Tako bo eden od nekdanjih zakonitih zastopnikov moral določene funkcije opravljati še po odstopu. Izpodbijani sklep z arbitrarno izključitvijo uporabe Uredbe nasprotna udeleženca postavlja v slabši položaj kot predlagatelja.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je registrsko sodišče izbrisalo zastopnika R.P. (kot poslovodjo družbe z omejeno odgovornostjo) na podlagi njegove nepreklicne odstopne izjave ter obrazložilo, da za izbris zakonitega zastopnika zadostuje njegova izjava in ni potrebno predložiti še sklepa skupščine. Nasprotna udeleženca vztrajata, da 48. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju Uredba) za vpis spremembe zastopnikov zahteva sklep skupščine ali drugega pristojnega organa, česar pa R.P. svojemu predlogu ni predložil. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) kot temeljni statusni predpis za gospodarske družbe v 515. členu ureja le odpoklic poslovodje s strani skupščine; ne ureja pa situacije, če poslovodja poda odstopno izjavo, kar se je zgodilo v konkretnem primeru. Uredba, kot podzakonski predpis, ki podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu določena razmerja v skladu z namenom in merili zakona, zato v 48. členu (posledično) predpisuje kot obvezno prilogo (le) sklep skupščine ali drugega pristojnega organa, saj brez sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa ni mogoče veljavno odpoklicati poslovodje.

Prvi odstavek 28. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) določa, da mora predlagatelj priložiti listine, na katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v sodni register, ter druge listine, če zakon tako določa, v izvirniku oz. overjenem prepisu. Gre za listine, ki jih predpisujejo materialnopravni predpisi, ki urejajo njihov vpis v sodni register. Kot rečeno ZGD-1 ne ureja odstopa poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za vpis izbrisa zakonitega zastopnika njegova odstopna izjava (izraz volje, da ne želi več opravljati določene funkcije), ki je v konkretnem primeru edina relevantna listina, saj ima konstitutivne učinke. Ker lahko tako poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje tega razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine. Ni pa sporno, da sta bila preostala dva družbenika (ki sta bila tudi zakonita zastopnika) z odstopom seznanjena.

Nasprotna udeleženca se sklicujeta na odločbo III Ips 37/2010 (ki je, po mnenju pritožbenega sodišča, kot obiter dictum nakazala, da je predložitev sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa predpostavka za izbris poslovodje iz sodnega registra in to ne glede na razlog za prenehanje funkcije), kateri pa pritožbeno sodišče zaradi zgoraj navedenih razlogov ne sledi. Poleg tega je revizijsko sodišče odločalo le v okviru pravnega vprašanja, ali je podana sodna pristojnost za odločanje o odstopu poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo (7. tč. odločbe). V tem primeru je sicer šlo za družbo z enim družbenikom, za katero veljajo posebna določila (glej 526. člen ZGD-1). Iz te odločbe pa tudi ni razvidno za kakšno odstopno izjavo je šlo (za nepreklicni odstop ali pa je odstopajoči poslovodja v odstopni izjavi zahteval, da se ga razreši).

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano 2. tč. izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. 39. člena ZSReg).