Jedro

Če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev. Stranke morajo trditi in dokazati tista dejstva, na katera opirajo svoje pravice. Katera pa so tista dejstva, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek (oz. nasprotnikov ugovor), izhaja iz materialnega prava, od koder izvira zahtevek (oz. ugovor).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da izdani sklep o izvršbi v 1. točki izreka ostane v veljavi za 24.767,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.792,70 SIT od 26.08.1994 do 04.03.1996, od 1.007,30 SIT od 26.08.1994 do plačila, od 11.880,00 SIT od 17.11.1994 do plačila in od 11.880,00 SIT od 31.12.1994 do plačila, v 3. točki izreka pa za 8.114,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.02.1996 do plačila (1. točka izreka prvostopenjske odločbe). Istočasno pa je toženi stranki naložilo povrnitev 39.772,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.05.1999 do plačila (3. točka izreka prvostopenjske odločbe). Tožena stranka se je proti navedeni sodbi pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP/99. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe z zavrženjem tožbe. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred dnem 14.07.1999, ko so začele veljati določbe "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99), je pritožbeno sodišče postopek nadaljevalo po določbah "starega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Pritožba je utemeljena. Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da (na njeno zahtevo) ni vpogledalo finančne dokumentacije tožeče stranke. Vendar pa pri tem očitku ne gre za pritožbeni razlog absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, ampak za pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 355. člena ZPP/77), ki pa v postopku v gospodarskih sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 502. člena v zvezi s prvim odstavkom 467. člena ZPP/77). Čeprav sodišče prve stopnje ni zagrešilo uveljavljane niti katere druge absolutne bistvene postopkovne kršitve, pa je sodišče druge stopnje vseeno razveljavilo njegovo sodbo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Ugotovilo je namreč (ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti), da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 312. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in zato dokazno breme zmotno prevalilo na toženo stranko. Če ni dolžnikove izjave o vračunanju (iz prvega odstavka 312. člena ZOR), se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek 312. člena ZOR). To pa ob dejstvu, da tožena stranka ob plačilu zneska 10.800,00 SIT (priloga B2) ni navedla, katero obveznost poravnava, pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna dokazati, da je plačala račun št. 4521-2299 (priloga A2), ampak, da je bila tožeča stranka dolžna dokazati, da je in katere obveznosti ("po drugih postavkah") je poravnala s plačilom 10.800,00 SIT. Glede na določbo drugega odstavka 312. člena ZOR se namreč obveznosti v takem primeru poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev. Stranke morajo trditi in dokazati tista dejstva, na katera opirajo svoje pravice. Katera pa so tista dejstva, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek (oz. nasprotnikov ugovor), pa izhaja iz materialnega prava, od koder izvira zahtevek (oz. ugovor) - v konkretnem primeru iz 312. člena ZOR. Ker zaradi zmotne uporabe 312. člena ZOR in zmotne prevalitve dokaznega bremena na toženo stranko manjka potrebna dejanska podlaga za pravilno uporabo (drugega odstavka) 312. člena ZOR, je sodišče druge stopnje na podlagi drugega odstavka (v zvezi s prvim odstavkom) 370. člena ZPP/77 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da je tožeča stranka, ki je zatrjevala, da je izpolnitev v znesku 10.800,00 SIT, za katero tožena stranka ni navedla, na katero obveznost se nanaša, upoštevala za poravnavo prej zapadlih obveznosti (gl. drugi odstavek II. točke njene pripravljalne vloge z dne 05.05.1999), dolžna dokazati, za katere (prej zapadle) obveznosti ("po drugih postavkah") je šlo. Prav tako pa naj upošteva navedbe tožene stranke v drugem odstavku na drugi strani pritožbe. Sicer pa naj pri oceni dokazov upošteva, da so izpiski oz. kartice odprtih postavk kot interne knjigovodske in finančne listine enostranske (gl. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.07.2000, opr. št. III Ips 15/99).